maliva
|
kklara, pri meni doma je bilo podobno. ne sicer tako ekstremno, je bilo pa blizu temu, kar si opisovala ti. vedno in povsod je bila moja mama, vse niti je imela v rokah in o ničemer nisem smela odločati jaz sama - ne o sebi, ne o otroku, le partnerja je pustila pri miru. pa smo tudi imeli ločeni stanovanji, ampak kar verjeti nisem mogla, da je mogoče, da nekdo v tako veliki meri vpliva na življenje mlade družine. v času moje porodniške sva se s partnerjem odločila, da bova živela pri mojih starših. uredila sva si stanovanje, le vhod je bil skupen. ampak po dveh mesecih po porodu sem bila tako znervirana in s partnerjem sva se samo kregala, da smo poiskali najemniško stanovanje ter odšli. in komaj po kakšnih treh-štirih tednih smo normalno zaživeli kot družina, brez pritiskov... sedaj je tako (otrok je star dve leti in pol), da gremo na obisk za dva ali tri dni in nič več. če smo dalj časa tam, njeno vtikovanje gre vedno dalje in dalje. kasneje sem ugotovila, da je bila selitev dejansko edina rešitev, da so se stvari za mojo družinico obrnile na bolje, čeprav tega prej nisem verjela. samo ubogala sem prijateljico, ki me že zelo dolgo pozna in ki mi je enkrat zelo odkrito povedala, da ne verjame, da me je porod toliko spremenil in da misli, da je krivec za mojo ponavljajočo se slabo voljo lahko le mama. takrat sem v bistvu prijateljico ubogala, čeprav sama nisem hotela verjeti, da je to res to. meni se je zdelo, da imam poporodno depresijo. sama sem čutila samo, da bi rada šla živet drugam - v smislu, da bi malo menjala okolje. saj, ko sedaj razmišljam, morda je bilo pa oboje krivo - prvorojenec, pa še takšno manipuliranje s strani mame, ki ga nisem bila več vajena (od srednje šole nisem več živela doma). v grobem sem ti opisala svojo izkušnjo, čeprav ni bilo niti pod razno tako hudo kot pri vas... priporočam ti, da si poiščete stanovanje dovolj daleč, da vas mama ne bo pogosto obiskovala. naj ti ne bo žal tega denarja, verjemi, da je vredno... ko imaš enkrat svojo družino, moraš le-to postaviti na prvo mesto, šele nato svoje starše. vso srečo ti želim . lahko mi pišeš tudi na ZS, če želiš. pozdrav, maliva
_____________________________
Če smrdiš po opicah, še nisi Tarzan.
|