Alina_alin
|
Čeer, še jaz:
uvajanje malčice (prvič v vrtcu, bila do sedaj 2,2 leti v privat varstvu -6-8 otrok): Včeraj zvečer je bila čist navdušena, čist paf, ko sva skup vse pripravili za v vrtec, zvečer reva sploh ni mogla od vzhičenosti zaspat. Atiju je govorila (ko jo je uspaval):Ati, greva že v vrtec. Zdajle... itd. No, danes zjutraj se je mami še vstala, ji naredila čopke, jo poslikala s pink rukzakom, polubčkala in sta šla z atijom z biciklom (ima avto pokvarjen). Ker ni tak blizu, mami pa kot mami, že za pol ure kličem in ga gnjavim, kak je bilo. In onidva sta komaj prispela do vrtca. neučakana in nervozna mami. Naročila sem mojemu, da vzgojiteljici pove, da če bo jokala, naj me pokličejo in pridem ponjo- ne bomo delali šok terapije. Sicer pridem ponjo po kosilo-pred spanjem -prvi dan...
Potem končno ati obrazloži, da je bilo slovo bp, nič joka, nič hudega. Jaz doma itak, od živčnosti nisem mogla spat, še Tjaška se je zbudila ful hitro - mogoče še je ona živčkala za svojo big sister.. No, ob 10.10 klic na gsm - neka meni nepoznana št.: jaz ko sem slišala klic, sem poletela do mobija in ko se mi je predstavila pomočnica, rekla, da ima Špela dost... če pridemo ponjo. Jaz -itak. in če je hudo... Pa pravi, da ni preveč hudo, da pa sedaj joka. Joj, meni se je srček začel trgat. Rečem,da priletim, čimhitreje. Tjaša ta čas ravno pri zajtrku - kašici - torej pozajtrukujeva in gas po Špelo. Ko pridem tja ob 10.3o, odprem vrata, Špela čist ok.. Uff..nič mi ni bilo jasno. Vzg pojasni, da se je hitro pomirila in da škoda, da gre - ampak valjda, da je nisem pol tam pustila.
Je bila tam malo zasebe, ampak čist ok, se me ful razveseli in reče, da gremo domov. Spotoma smo šle še kupit mapico - fascikel- po njenem izboru- da bomo zlagal not njene risbice, ki si jih dnevno prinese domov.
Moja ocena: plan je bil do 11.30, bila tam do 10.30 - skupaj 2,5 ure. 
Za jutri pa sploh ne vem, kdaj po njo-mislim, da če bo ok, se bom odločila, da po kosilu - pred spanjem.
Zdaj vas pa grem brat za nazaj.
_____________________________
VELIKO STVARI LAHKO POČAKA -
VENDAR NE OTROK.
OTROKU NE MOREŠ REČI - JUTRI.
NJEGOV ČAS JE DANES.
(Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Je pa takoooo lepo, ko stegne rokice proti meni in potem mi nasloni glavico na ramo in sva tako kar nekaj minut.... in v teh minutkh, se mi zdi, prineseva noter čs, ko nisva bila skupaj, ker potem je pa že ok, že šiba dalje. 
. ful malo plačano, mi je moj rekel, da njihov vodovodar dela za 10 evrov na uro!!!!!!! jazne bom mela ničesar zraven, pa je vseeno zadosti dela, ja, se strinjam, samo jaz bom probala kliznit domov, pa rajši doma delam, saj zdaj od začetka, ko je teotek še tako majčken
. Saj večino dneva še uspem ohraniti mirne živce in sladki glas (razen če me že navsezgodaj kdo ne razkuri), ampak zvečer, ko mi nočeta spati, moža ni, tašča pa mi zadnje čase stopa na žulje, potem pa mi prekipi in zadevo seveda samo še poslabšam 
... mali bo HB še celo leto v domačem varstvu, ampak večji pa gre v vrtec, na srečo šele 1. 10. Vso srečo jutri! 
ter njihove bratce in sestrice: 
za 22 otrok....do opreme sploh še nisem prišla
