Solero
|
IZVIRNO SPOROČILO: ThinkPink Jaz si vedno predstavljam kako bo, če bi jaz bila stara in osamljena in vsem odveč. Na tole iztočnico bom nekaj dodala, in sicer, da sama pri sebi tudi večkrat pomislim, kakšna tašča in babica bom. Dokler bo seveda zdravje dopuščalo, bom aktivna, družabna, hodila bom na izlete, po toplicah, na dolge sprehode, na tečaje risanja ipd. Če se bodo moji otroci poročali in plodili, bo to čisto njihova stvar. Če bodo rabili pomoč, bom pomagala, če bodo povabili na obisk bom šla, mi pa ne pade niti slučajno na pamet, da bi jim visela tam, ko bi to meni pasalo. Pri tem izhajam v celoti iz sebe, odkar imam dojenčka, pa že prej tudi, mi ne pašejo obiski. V začetku, saj same veste, je mali skoz na joškah, in jaz pri dojenju nisem prenesla publike, ko pa mali spi, pa počiva tudi mamica, ali pa kaj poje ali se stušira ipd. Obisk v tem obdobju res nima kaj iskati tam. Kasneje, ko se navadijo eden na drugega, ko se vzpostavi neka rutina, je pa tudi čas in možnost obiskovanja. Ampak samo in samo na povabilo. Zdaj, koliko je teh obiskov in kako pogosti so, je odvisno od družine. Vsekakor je za otroka dobro, da se druži s starimi starši, ni pa dobro, da to deluje razdiralno na družino. In še to: s taščo se mora zmenit mož, ker je njegova mama. Ti imaš itak svojo za "hendlat". Pa lepo se imejte.
|