Ursi2
|
Punce, morem si dat mal duška. Kr ne gre mi iz glave, pa čeprav je od tega že dober mesec in me je strah imeti več otrok, čeprav si jih želim. No da povem zakaj se gre. Naš sonček se je rodil se je s komaj 2380g in 45,5 cm, shujšal na 2320 g, po 5 dneh, ko smo šli, pa je imel 2490 g. No, pri dve mesecih pa je imel že 5240g in 56 cm. Me prav zanima, koliko ima sedaj. Počasi bo star 4 mesece, vendar je bil bolan in nismo imeli posvetovalnice pri treh mesecih. Mislim pa, da bo kr lepo številko pokazalo, kr nekje blizu 7 kg. In če se sam spomnem, kako smo imeli doma, da nimam vredu mleka, da matram otroka, ker ga mam lačnega, da moje mleko ni dovolj kvalitetno,................ Ni blo važno, kaj sma rekla, da ni bolj zdravega, kot maminoi mleko, sma jim dala mnenja 10 zdravnikov in patronažnih na pladnu pa sma bla najslabša, ki nama ni mar za malega in ga matrama, da se nenormalno veliko joka,................Še zdej mi kr obrne želodec, ko pomislim in si ne upam imeti naslednjega, ker mi ni jasno, kako bo pol. Res je, da je moj veliko jedel, še posebej popoldan, ker je hotu 4-5 ur skupaj skor skoz jest. Malo pa mu je pasalo, ker ga je šravfalo in je blo potem boljši. Ampak to nisem mogla dopovedat. Pa jima niti to, da mali prav vidno raste in se redi ni dokaz in mislim da še zdej mislita, da ne delam prav. Vem, da nima smisla poslušat in se ubadat z njima, ampak, da bo pa pri naslednjem tud tk, bo pa kriza, ker sem veliko sama brez moža ob večerih,živimo pa skupaj v hiši z njegovimi. Zdej pa bom mogla tavelkega spravit spat, ta drugi se bo jokal, ker bo hozi bit še kaki dve uri prikloplen, spodaj pa tašča: ja kaj pa je pobeku, marija sveta, bogo dete. Kaj je narobe?, pa kaj je, zakaj jočeš, dej ga meni, ga bom jz mela,........................... In kar je blo najhujši, kosem jima ga nesla pač, da bi ga malo mela in ga pocrtlala, je pa res, da sem bla skor ziher, da bo za neki cajta, ampak sem jima rekla, da sma jedla ampak ko bo jokal bo hotu jest, da mi ga naj prineseta, da ne bo kaj drugega pomagalo. Pa ni blo šans. Mali se je začel jokat in je una vzdihovala tam nad njim, ja bošček, ja kaj je narobe, pa kaj jočeš, ............... in sem ji rekla, da je lačen in mi ga ni prinesla, pa sem rekla možu, naj gre ponjga, ker nisem hotla, da bi izpadlo, kot da jima ga jemljem, pa mu ga nista hotla dat, ampak sta se spravbla na njega, darevež strada in ne vem kaj vse, sta mu in da ga ne data, da ga bota unadva porihtala, mali pa je skor dušo zravn zgubu in je v tem zaspal od utrujenosti. j Jz sem bla čist fertik. Tresla sem se cela, na bruhanje mi je šlo in sem bla na tem, da popokam in grem, pa me je mož nekak pomiru, ampak po tistem pa jima nisem nekaj časa ga ne dala, samo tk, da sem ga jz mela. Pa sta mela še velko za povedat, da je sestradan in da mu morma dat dodatek in ne vem kaj, meni pa mleko teklo, tk ko noro, pa sem si ga ven spumpala, ker je trdila, da mam samo vodo in da ziher ni nič maščobe gor in sem ji pol pokazala, kolko se je nabralo na vrhu, pa še kr ni pomagalo. Pol sem ji pA rekla, da mam dost, da je to najin otrok in da je lahko brez skrbi da mu želima najboljš in da ni nič boljšrga kot pa da ga dojim in da če bo treba fa bom pa dojila tud25 ur na dan, da mi ni problema, sej ga bom jz in ne ona in če pa ji kaj ne paše, pa naj ma ona svojga otroka in ga štima kkr ji paše. Je bla itak da užaljena in ne vem kaj vse še,ampak sem pa mela zato pa mir. Je pa govorla okorog, kolko se naš joče in da ne pustima nič, da bi kaj svetovala. Pač ne more iz svoje kože No zdej smo pa že tam, ko mi pravi, da je pa že skor predebel. Itak pa, da se še vedno dojiva. Vem, da bi ji tud pasalo, da bi imela dodatek, zato ker bi lahko ga pol ona mela, midva bi pa šla po svoje, ker bi že zdej naju kr ne vem kam poslala ona bi pa Lukeca rihtala.
|