diamantina
|
Sunny, ja moram žulljit knjige, imam še 5. izpitov in bi se jih do novembra rada znebila. Študiram pa neko teorijo jezika (slovenščino na ff študiram). Kar malo dolčas, ampak bom že 
Jjasna85, to, da se bo nekaj spremenilo, je že res in lahko pričakuješ, da bo tvoje življenje res drugačno. Ne pomeni pa to, da bo drugačno v nekem slabšem smislu, da boš telesno deformirana, brez denarja ipd. Mislim, da nobena prvorodka, pa če je stara 35 ali 22 ne more vedet, kaj jo sploh čaka in kako se na to naj pripravi, zato ima pomisleke, jo je strah. To ne boš vedela nikdar, tudi ko boš prvič stopila čez prag v prvo službo, ali ko bo tvoj otrok šel prvič v šolo, postal najstnik, dobil partnerja in se odselil. Vse življenje se dogajajo spremembe in ljudje smo se navajeni prilagajati in navajati. Ne bo šlo vedno lahko, ampak boš vedno nekako zmogla. Vsega se boš naučila sproti in vse, kar se kje zalomi, se da tudi popravit.
Imeti otroka je nekaj čudovitega in prvi čudež si že doživela - spoj tvoje in parnerjeve krvi iz katere bo nastala popolna oseba in ti boš to lahko poklonila, se zavedaš, kakšno veliko in častno nalogo boš opravila. Pusti kilograme, pa strije, pa raztrganine. To se da vse popravit, če pa kaj ostane, je ostanek materinstva in nečesa čudovitega. Ne vem zakaj bi ženska morala imeti skozi lepo in idealno telo. Tega enaostavno ni in nič hudega ni, če se spreminjamo. Koneckoncev, če bi bile na svetu same idealne ženske, nas verjetno več ne bi bilo.
Verjemi, da boš z rojstvom otroka poklonila svetu veliko več, kot lahko pokloni predsednik npr. ZDA. Novo življenje, naslednika, nov up, nekoga, ki bo nekoč nekomu pomenil vse na svetu, ki ti bo prinašal veselje, ob katerem boš lahko občutila nekaj, kar marsikdo ne more ... To je edino, kar v življenju šteje, vse drugo je minljivo in edino to bo ostalo za teboj, ko te ne bo več, vse ostalo bo pokopano s teboj.
Le pogumno in raje uživaj ob misli na to, da si nosečka, kot pa da se utapljaš v skrbeh o tem, kaj bo. Živi raje za sedanjost.
|
Natisni
ju3 pa jo res moram. 
, potem po porodu je na začetku malo nekaj takega k mal visi apkat itak gre hitro nazaj, če si pa še pridna in malo potelovadiš pa itak ni panike, pa zize boš mela take velke balone
in da vas ne bi mučile tegobe 
... 
pol se je pa veselje naenkrat končalo in razmišljaš o tem in onem ni tistega občutka, ki ga vse nosečke opisujejo.... in si razočaran misliš, da je s tabo kej narobe no pol pa pridejo gibi in se taluštno začne se vležeš in čakaš da se trebuh premakne držiš gor roko in čakaš da te poboža nazaj
FEBRUARČKI 2009 
01.2. Urša08 (št.
Z nami so pot začele: 
ne vem kakšen bo na konc če je že zdej ogromen. 
