lunca14
|
lunica hvala za vprašanje,sem bolj tko-tko..nisem zbrana karkoli dela,slabo spim,ne jem...depresivna...poskušam bit nasmejana zaradi Žana in močna,sam na trenutke se zlomim in jokak,jokam,jokam...boli me tolk da bi kričala..pa ful me je strah četrtka ko bo punkcija,k nevem kak postopek je pa kolk boli,pa izvidov me je strah...bojim se najhujšega...poskušam mislit pozitivno ampak kot že rečeno,so trenutki ko se zlomim... ........sej bo,boš vidla,vse bo v redu,preveč si lepa mamica,z prekrasnim otročkom,da bi se ti kaj resnega storilo,ne sme te bit strah,saj veš,psiha dela svoje in večinoma bolezni je psihosomatskih,tako,da ne smeš dopustit,da te to zlomi,to te mora ojačat.........jutri grem k svoji bioenergetičarki,okoli pol četrte,bom mislila tud nate,tako,da če se spomniš tisti čas okoli četrte,zapri malo okice in misli na nekaj lepega,jaz bom pomislila nate in ti bomo poslali eno lepo energijo,da te napolni,da boš spet pravi sonček,tko,kot moraš bit in si
_____________________________
Dan mi lepšajo moji trije sončki.
|