|
mamuška -> RE: Novembrske levinje 2007 - 3. del (23.5.2008 17:50:44)
|
Na temo ritma (upam, da bom spisala do konca): kolikor je otrok, toliko je načinov. Naš ta velik je bil otrok rutine in dokler si mu držal rutino, je blo vse fajn. Čim si mu razbil ustaljeni dril, je bil najbolj nemogoč otrok pod soncem. Spal je samo izključno v svoji posteljici, nikoli v avtu, ne v vozičku, ne na plaži - nikjer[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. V postli al pa nč. Parkrat smo probali nekaj po svoje, dobili smo bumerang v obliki groznih napadov nočnih groz, ker otrok ni zaspal, od utrujenosti je pa skup padal. Isto je blo s hrano: brez grickanja, brez nekaj tko mal vmes, redni obroki, po reglcih, "by the book". Vsi poskusi, naredit stvari malo manj "drilaste" so bedno propadli, tako da smo se sčasoma pač sprijaznili, da tko je in tko mora bit, po drugi starni je blo pa zlo fajn, ker si točno vedel "aha, ob 11h bo jedel, pol bo spanje, od 13-15 sem pa frej" Ritem zahteva še danes. Sicer preživi dan ali dva tudi "razpuščeno", potem pa če hočeš sebi dobro, moraš stvari utirit.
Dominik je druga zgodba. Spi, ko je utrujen, pa magari na palmo navešen, briga ga, ne rabi ne miru, ne teme, ne pojstle, zaspi v lupini, na tleh, na blazini, na kavču, v vozičku - ni važno. Rabi sam solidno količino spanja, lahko po delih ali v kosu, tudi to ni važno. Ene 4 ure mora čez dan dobit, pa je vse OK. Isto je s hrano. Edino opoldne ni preveč srečen, če mu namesto žlice poturiš flašo, drugače pa je z vsem zadovoljen. Ni problem it na vožnjo, na izlet, medtem ko je bilo to s K. ogromen podvig. V bistvu je pri nejm bolj treba sledit nejmu samemu, kar ti pokaže, to upoštevaš, en dan bo spal ful, druga dan pol manj, en dan bo jedel na 2 uri, drug dan bo po 6 ur brez obroka - ampak saj taki smo tudi mi. Pri nejm to b.p. funkcionira, pri K. bi s takimnačinom v 10 dneh vsi zblazneli[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Meni se uvajanje nekega okvirnega ritma ne zdi tko mimo. Ne vem, ne bi zdaj otroka zjutraj budila, če spi enkrat do 7h drugič do 8h, bi ga pa, če bi mi dozal do 10h-11h. To se me zdi čist mimo. Prav tako bi ga čez dan zbujala, če zato ponoči ne bi spal, ker pač - noč je za spanje, dan pa še za kaj drugega in če otrok sam v 6 mes tega ritma ne ujame, mu je treba pomagat. Da se čist na lepo, vsak teden po 15-20 zamikat faze spanja in je. Konec koncev bo morala večina 11-mesečnikov vpast v rutino delavnika in jasli in "Milom ili silom" vstajat krepko pred 7. uro. Takrat ne bo nič lažje, kot zdaj, počasi in postopno. Isto s kosilom - počasi usmerjaš dnevne obroke proti temu, da je kosilo nekje med 11. in 13,30. uro, ostale obroke pa razporediš enakomerno čez dan. pri nas D. večinoma pride med žive med 7. in 9. uro. Edina stalnica je južna med 12. in 12,30. uro, ostalo pa temu prilagodim. Zvečer pa tudi hočem imet najkasneje ob 21h čistino, torje oba otroka v posteljah in za to je treba včasih tudi kaj spremenit in zorganizirat. Ne bi pa zdaj komplicirala za uro gor ali dol, zbujala otroka, ki je ravno zaspal za kosilo, ker je ura 12,15 ipd. Ampak pač dan malo pogledat, kako bi se ga dalo brez neke grozne stroge komande spravit v eno obliko in da ti otrok namesto dneva prespi noč.
šibaaam, pridme šenazaj...
|
|
|
|