zanika
|
Moj bog ... Pa kaj je s temi dedci? Tudi jaz sem se danes razjokala na mile solze. Od jeze in prizadetosti. Ugotovila sem, kakšno srečo imam, da imam ravno jaz partnerja, ki je prepričan, da čistim, kuham, perem in likam le zato, ker mi je to v veselje in nekakšne vrste hobi. To mi je dobesedno rekel. Ja... kaj čem... samo da mi mine nedelja. Pa še tega ne razume, zakaj sem slabe volje. Pa povem zgodbico, od kje izvira moja slaba volja. Ker sem prepričana, da revež zunaj dela, mu čez uro odsotnosti skuham kavico in nesem ven. Potem pa nenadoma ugotovim, da ga ni nikjer, avto pa doma. Vzamem mobitel in ga pokličem. Na drugi strani pa: " Joj, oprosti. Sem s prijateljem skočil do bifeja." Khm... Pa sem kavo lepo zlila v umivalnik. Po treh urah odsotnosti se je vrnil (da ne bo nesporazuma - bil je popolnoma trezen). Rekla sem mu, da bi bilo drugič dobro, da mi pove, da gre od doma (ne briga me kam, s kom in za kako dolgo), da ne bom kot ena neumna kura hodila s šalico kave okrog hiše in ga iskala. Odgovoril mi je, da tako ne bo šlo in da razmišlja, da najin odnos na takšen način ne pelje nikamor. Mogoče ima prav. Tukaj ni spoštovanja. Ura je 16:45. Jaz pa ne vem, kam se je znova odpeljal. En mobitel ima doma. Drugega ima izključenega. Sovražim nedelje. Takrat živim le za obiske ali pa čakam s kosilom na partnerja, da pride od bogve kje v poznih popoldanskih urah. Se opravičujem, ker smetim. Ne potrebujem moralne podpore, le izkašljati sem se morala. Uf... Sem že bolje. Hvala. Tebi mihi55 pa povem tisto, kar sem že sama ugotovila v svojem odnosu. Kadar nekdo z besedami ali dejanji prizadane svojega partnerja, ga zagotovo nima rad. To tudi sama ugotavljam. Žal so včasih okoliščine takšne, da ne moreš kar tako oditi, ampak samo trpiš, si zvišuješ krvni tlak in pridobivaš rano na želodcu. Spoštovanja pa zagotovo ne.
|