Seven*
|
IZVIRNO SPOROČILO: Freycha
Meni se zdi cool, da dosežeš tako sožitje z otrokom. Sicer sem sama mnenja, da je treba kdaj tudi potegniti pri kaki stvari črto in da za določene stvari ni potrebno toliko "komplicirati" (kar se hrane tiče) in da (spet odvisno od otroka) je treba biti včasih strog, postaviti meje in se tega držati, da otrok rabi red itd... me je pri tem prispevku zmotilo nekaj drugega. Zmotil me je ta idealizem, ki je predstavljen. Bom kar na sebi dala primer.
Vedno sem mislila, da je čisto normalno, da dojiš in da dojiš vsaj eno leto. Sama tudi nikoli nisem pomislila na to, da ne bi dojila, zato tudi pred rojstvom Dite nisem kupila nobene flaške. Joj, kako sem bila proti dudam vedo moje čvekice tu na RR. Ampak realnost je drugačna. Srečna sem, da sem sploh začela dojiti, pa čeprav je trajalo le tri mesece, sva se obe z Dito zelo namučili. Psihično takega napora in pritiska nisem še v življenju doživela. Ker je bilo usmerjeno vse v dojeje, tudi ni bilo nič pospravljeno, kako kuhanje? Likanje? ni šans..... ko se ni dojila (kar je trajalo uro in pol) sem počivala...... Tudi sedaj se včasih kar izgubim med tem, kako bi rada vzgajala otroka in kako so starši mene vzgajali in vzgoja otroka le ni tako lahka, kot se včasih bere....
Pa ok, zdaj vem, da gre lahko še kako vse narobe, pa sem se s tem soočila (sicer sem ogromno prejokala), na glas govorila o tem, da mi ni uspelo in se dala prepričati, da zato nisem slaba mama. Ampak niso vsi ljudje taki, da si upajo naglas povedati kaj si mislijo, kako trpijo, kaj jih muči in da jim ne gre tako, kot so si zamislili. Taki ljudje vso žalost, jezo in trpljenje držijo v sebi, taki članki, ki so pa tako super in naj in kjer ena idealna oseba z idealno postavo idealno vzgoji idealnega otroka pa samo še povečajo občutek, da niso dobro opravili svojega dela.
Pa zato niti ni kriva Metka Albreht, ona je samo odgovarjala na vprašanja (čeprav taki ljudje vseeno redkokdaj priznajo, da jim je bilo kdaj težko, pa da so imeli probleme in da so mogoče celo kdaj jokali). Bolj tu krivim tistega, ki je taka vprašanja postavljal. Taki ljudje bi se morali zavedati (sploh če so to osebe, ki na RR dejansko berejo forume in vidijo, s kakimi problemi se mamice srečujejo), da ni vedno vse super in v tem smislu tudi postaviti kdaj kako vprašanje. Pa bi še vedno lahko izpostavili dolgo dojenje, pa naravne materiale itd.... zraven bi pa lahko tudi z nasveti ena taka javna oseba pomagala vsem tistim mamicam, ki se borijo s temi problemi.
Glede na to, da me zanima študij psihoterapije, ker bi rada delala z mamicami, ki imajo probleme same s sabo, ko se soočajo z vsakodnevnimi problemi v vlogi starša mi ni vseeno, na kak način so taki intervjuji predstavljeni. Je pa to samo moj pogled na vso zadevo. Ni pa seveda nujno, da se same s tem strinjate.
No tukaj se strinjam S Freycho. Če bi beseda nanesla na to, sem 100%, da bi Metka priznala, da ji je kdaj tudi hudo in težko, prav enako kot nam vsem. Je pa le odgovorila na vprašanja ki so ji bila zastavljena.
Glede dojenja pa, zdi se mi frajersko predvsem to, da si UPA priznati da je tako dolgo dojila. Ravno zaradi posmehovanja in podobnih odgovorov, ki so bili nekoliko višje. Vem za marsikatero estradnico, ki se je žal morala presneto skrivat. Ni vsak dovolj močen da bi se soočil s takšnimi kritikami. In za promocijo dolgega dojenja je tole super.
Jaz mislim, da mora vsaka mama predvsem popucati sama s seboj. Najlažje je kriviti vedno druge. Vedno bo nekdo drug kriv ker ni dojila, nekdo drug kriv, če ni zmogla. Tak pač je, smo samo ljudje, rečeš si enostavno da nisi zmogel - se pobotaš sam s seboj. Čisto vsi smo nekje zatajili, pa to še ne pomeni da smo slabi starši. Važno je, da sami pri sebi razčistimo, da smo naredili vse kar je bilo v naših močeh (če smo, dostikrat je ravno slaba vest problem). In ni nič narobe, če si te stvari priznamo. In če se pač zdi, da se nismo potrudili dovolj, se bomo pač nekaj naučili in v naslednjem koraku naredili bolje. Tak kot pravi Juul - moramo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Takrat smo na dobri poti.
Je pa težko v tem času, kjer so merila, kaj je dober starš popolnoma zgrešena. Popolnega starša ni, največ kar lahko naredimo je, da se trudimo zadovoljiti otrokove POTREBE. Torej to kar otrok rabi v tistem trenutku. Pa naj si bo to toplina, bližina, dojenje, pogovor, igra.. Da se odzivamo na klice. Popolni starš nima otroka v nalepših cunjah, v pospravljenem stanovanju, ker s tem še zdaleč ne bo zadovoljiv otrokovih potreb, saj bo najbrž pod bremenom dela podlegel - nasrkal bo pa seveda otrok, ker bo mati utrujena. No, tu smo pa potem pri postavljanju prioritet. V času ko so bili otroci majhni sem imela katastrofalno stanovanje, sedaj ko sem v službi imam pa čistilko, pa si raje nič ne kupim, otroke pa oblačim poceni, samo da sem z njimi in se ne rabim ukvarjat s čiščenjem. Popolna mama my ass..  Raje tri ure na tleh zlagam lego kocke in berem knjigice.. Prioritete, prioritete... 
V mojih očeh bo Metka ostala carica. Predsem zato, ker si je zadeve poenostavila in ker je odkrita. Tiste ki imate S.P ali D.O.O in ste same svoj mojster.. Koliko od vas bi imelo na delu otroka poleg? :) Koliko vas je pripravljenih koristiti skrajšan delovni čas, da ste lahko z otrokom (pa ne se na dnarce zgovarjat)..
Tudi mene so pred časom takšni intervjuji in izjave dvignili. Zakaj? Zato ker sem bila fovš. Le kako jim ratuje? Dostikrat so otroci takšni, da jim lahko, dostikrat imajo veliko pomoči... Faktorjev je veliko. So what. Nam pa ne.. :)
Itak da sem zabluzila. In itak da sem zaigrala na vest kakšne v bližini.. Ja, tudi egoistične smo, samo priznat si moramo.
_____________________________
Gospa sem.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in imate toliko časa, da se vtikate v življenje drugih, predvsem tistih, ki ne živijo po vaših standardih (dokler ste to klopfale, bi lahko bile npr. naredile otroku kašico iz zelenjave z vašega vrta
Če zmore, zakaj pa ne. In ko jo vidim v rodni Postojni, je občudovanja vredna mamica. 
. 
