mamuška
|
IZVIRNO SPOROČILO: zogarca Ja punce ali niste brale revije ringaraja o spanju otrok? Imam tri otroke:5 let, 2 leti in 6 mesecev.Starejši ima že svojo sobo, zaspi v najini postelji potem ga mož nese v njegovo sobo, ko pa gre lulat pride potem k nama na sredino, mlajša pa spita znama v sobi. Tudi midva sva se spraševala ali je to vredu? Ko pa sva prebrala članek o tem, da otrok ne sili spat v svoji sobi z metodo "naj se zdere potem pa bo zaspal",sva ugotovila, da ravnava prav. Tam namreč piše, da otroci, kateri morajo spati sami oz. jokati, da zaspi, pusti posledice v njegovi psihi. Tisti otroci, ki spijo pri starših so veliko bolj samozavestni, imajo večjo samopodobo... Res je, da zjutraj vstaneš zlomljen, a to je cena starševstva. Ko bo otrok star 15 let ne bo več prišel k vama spat. Nočem vam soliti pameti, a mislim, da največ kar lahko otroku daš je OBČUTEK VARNOSTI, TOPLINE IN LJUBEZNI. Lp Verjemi, če hočeš, amapk če bi to držalo, noben pred današnjo generacijo ne bi smel biti "normalen", kajti velika večina otrok, rojenih v po 50. letu, je spala in zaspala sama. Med drugim zato, ker so starši vstajali s kurami in ni imel noben niti teoretične možnosti, pol noči afne guncat z mularijo in vstajat ves polomljen - ni šans. V tistih parih urah so se morakl naspat - ornk naspat! - za fizično bistveno bolj naporen delavnik, kot je naš. Otroci s(m)o spali sami, milom ili silom, kakor rečejo južni "bratje". Pri nas smo imeli s prvim Kalvarije s spanjem. Še lani se je po 5 x na noč selil vamo-tamo, hodil ponoči okrog, šele pri 3,5 let smo se znebili hudih napadov nočne grozavosti, tko da so pri nejm vse teorije, principi, načela, napotki odpovedali. Zdaj ima 5 let, pa se še zgodi, da pride ves zadet k nama, niti se ne zbudi, v spanju pritava in ne zna povedta, kaj je narobe, samo ves je razštelan. Projekt "zaspati sam" je trajal 2 leti, nadaljevanje projekta, ki se mu reče "zaspim sam, spim sam in v svoji sobi" je trajal nadaljnje leto. Vsako malenkostno odstopanje (bolezni ipd) nas je vrglo nazaj na čisti začetek. Drugi od rojstva spi sam v svoji postelji - in 14 dni nazaj mu je to rešilo življenje. Je nedonošen, zato imamo zanj baby-sense, blazino, ki spremlja dihanje in sin je nehal dihati zaradi refluksa. Če bi spal pri nama, se blazina ne bi sprožila in skoraj zagotovo bi umrl. 2letnik je zna uveljavljat svoja pravila igre. Po drugi strani ni fer, da se greste neke radikalne prehode iz belega v črno, ko se dajo stavri naredit tudi drugače. Nisme zagovornik joka pred spanje ali celo joka kot načina uspavanja, vendar tudi nisem pristaš večne kapitulacije pred otrokovim jokom. Če sta ob otroku in kljub vsemu joka, poskusi s pesmico, pravljico, božanjem ipd, da čuti tvojo bližino. Skušaj mu dat kak kos svoje obleke, ki diši po tebi, za "ninico". Eni otroci so s tem blazno pomirjeni. Bi pa jaz vztrajala na tem, da zaspi lepo v svoji psotelji, kajti vedi, da bo z vsakim dnem bistveno težje in ne lažje. Po polnih 4letih skupnega spanja pa lahko rečem samo, da je to zame absolutno izhod v sili in nikakor ne prostovljna izbira. Šli smos e ga samo zato, ker je to še vedno boljše od ne-spanja.
_____________________________
Dva sončka svetita v naši galaksiji!
|