RE: Zaspati v svoji pojstli (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci



Sporočilo

nuala -> RE: Zaspati v svoji pojstli (24.4.2008 14:55:42)

Moj starejši spi v svoji sobi odkar sva prišla iz porodnišnice. In to zelo rad.

Tamali pa spi v svoji sobi sedaj slab mesec. Star je pa 3 leta in 5 mesecev. Mi je kar malo žal, da ni več pri meni in vesela sem, da ga nisem podila prej.



VITA74 -> RE: Zaspati v svoji pojstli (25.4.2008 16:57:18)

ženska - jaz sem svojega škrata razvadila da je zaspal v svoji postelji samo tako da je mene držal za roko in vrtel prstan....včasih sem jaz prej zaspala (naslonjena na ograjo) kot pa on [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in zato je padla odločitev da se to konča...
To sva storila z možem tako, da ko sem bila v pop turnusu (domov sem prišla ponoči) in je spanje bilo na očetu, ga je dal spat in mu prebral pravljico in šel ven, ni mu ponudil roke in mali je začudeno pogledal in se začel bunit. Obljubil mu je da pride nazaj čez 5 minut samo da se stušira in je šel ponovno ven....in včasih je bilo potrebno pridet še enkrat nazaj včasih pa ne, vedno je povedal da ga pride še enkrat pogledat samo da nekaj opravi in je vedno res prišel, mali pa je medtem vedno zaspal... tako je bilo cel teden. Bila sem ful ponosna nanj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] seveda je naslednji teden tako poskusil izsilit mene za roko....pa se nisem pustila in sva vztrajala pri istem postopku (malo večkrat sem na začetku mogla pridet nazaj a je vseeno dojel in potem je bilo mir) - rutina je še danes ostala ista - umivanje zobkov, pravljica ali cartanje pred Tv-jem (risanka) - spanje.
Na začetku je bil tudi jok, samo sva mu povedala, da neju z jokom ne bo izsilil in je delovalo.

Srečno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]



tinkatonka -> RE: Zaspati v svoji postelji (26.4.2008 21:26:33)

Če sta se tako odločila vztrajajta.

Jaz bi na tvoje mestu, ugasnila luč, se vsedla (ne ulegla) zraven postelje in ga poskušala pomirit in ko bi se on drl, bi  mu z mirnim glasom prigovarjala, da je treba zdaj spat, da vsi njegovi prijateljčki že spijo, da babi in dedi že spita, pa govorila bi mu kaj bova jutri počela (kaj takega kar ima res rad), tudi če bi se vmes še vedno drl, bi ponavljala vse to z mirnim glasom in ni vrag, da bi odnehal enkrat ker bi ga zanimalo kaj govorim. Ko bi se umiril, bi ga začela božati po glavi, če bi pustil seveda, ter mu še vedno prigovarjala z mirnim tonom, same lepe stvari, kaj sva počela danes in kaj bova počela jutri. Pa da ni edini na tem svetu, ki mora spat, ampak da npr tudi njegov najljubši prijatelj sam zaspi v posteljici,....Nauči ga prvo zaspat v svoji posteljici, tudi če si zraven ni nič narobe.

Poskusi tako.

Pa vztrajajta. Najslabše bi bilo, da bi pod dveh ali treh dneh obupala in da preidete nazaj na star sistem. Tako mu daješ napačen signal.

Vso srečo. Pa poročaj.

Lp tina 



zogarca -> RE: Zaspati v svoji pojstli (27.4.2008 11:19:03)

Ja punce ali niste brale revije ringaraja o spanju otrok? Imam tri otroke:5 let, 2 leti in 6 mesecev.Starejši ima že svojo sobo, zaspi v najini postelji potem ga mož nese v njegovo sobo, ko pa gre lulat pride  potem k nama na sredino, mlajša pa spita znama v sobi. Tudi midva sva se spraševala ali je to vredu? Ko pa sva prebrala članek o tem, da otrok ne sili spat v svoji sobi z metodo "naj se zdere potem pa bo zaspal",sva ugotovila, da ravnava prav. Tam namreč piše, da otroci, kateri morajo spati sami oz. jokati, da zaspi, pusti posledice v njegovi psihi. Tisti otroci, ki spijo pri starših so veliko bolj samozavestni, imajo večjo samopodobo... Res je, da zjutraj vstaneš zlomljen, a to je cena starševstva. Ko bo otrok star 15 let ne bo več prišel k vama spat. Nočem vam soliti pameti, a mislim, da največ kar lahko otroku daš je OBČUTEK VARNOSTI, TOPLINE IN LJUBEZNI. Lp 



Balerina -> RE: Zaspati v svoji pojstli (28.4.2008 9:31:11)

No ja Zagonca se ne strinjma s tamo, oz. s tem člankom. Otrokovo samozavest ne moreš graditi na tem da bo spal v tvoji postelji.

Seveda se otroka ne pusti samega v postelji in da se zdere in od utrujenosti zaspi. Lahko pa otroku pri dveh letih poveš da je čas za spanje, da bo zaspal v svoji posteliji in da greš ti spati v svojo posteljo. Mislim da je zelo dobro tako kot je napisala Blaboma da poveš otroku da greš le nekaj naredit in ga potem prideš ponovno pogledat. žvelikokrat otrok v tem času tudi že zaspi. Je pa pomembno da če rečeš otroku pet minut je to res pet minut in ne deset ali celo dvajset. Otrok s tem dobi zaupanje do staršev, postaja pa tudi samostojnejši.

Midva imava dva otroka starejše, stara 21 mesecev spi v svoji sobi in običajno zaspi takoj brez težav včaih pa se pregovarja, pogaja ker ona pa še nebi šla spat, takrat se malo del časa pogovarjamo in se običajno dogovorimo. Nikoli je pa ne pustiva da zaspi v joku, če malo iz iseljevanje pojoka ja ne pa da zaspi od utrujenosti od joka.
Mlajši je star dober mesec in spi v svoji postelji, ki pa je v najini sobi. Pri njem sva pa več z njem da zaspi. Preden pa ga dava spat ga en od naju pocrta, da se upiri in tako hitreje in lažje zaspi.

Ženska mislim da sta na dobri poti. Vendar ne puščajta ga samega da zaspi od joka. Bodita ob njem ain se z njim pogovarjejta. Bo vsak dan bolje bosta videla.



Mišni -> RE: Zaspati v svoji pojstli (28.4.2008 9:53:47)

IZVIRNO SPOROČILO: zogarca
Ja punce ali niste brale revije ringaraja o spanju otrok?


S temi članki je tako, da nikoli ne morejo držati kar za vse otroke, ker so si otroci in seveda tudi starši zelo različni.
Če bi jaz spala ob svojem otroku oz. on ob meni, mi nazadnje niti dihat več ne bi pustil. Ampak res. Vsak malo globlji vdih ga je prebudil. Zato je pač obvezno moral spati v svoji sobi, ker drugače ne bi spal nihče.
Tudi starši so eni pač take sorte, da nimajo ne vem koliko viška energije, in če še ponoči ne spijo, potem pdnevi ne morejo normalno funkcionirat. In otrok od mamice brez energije pač nima kaj dosti.

Če pa je tako spanje, eden ob drugem, v redu tako za otroka kot za starša, potem pa dejansko ni nobene ovire za prakticiranje tega. Zna biti zelo luštno. Ampak včasih se pa tega dejansko ne da.



mamuška -> RE: Zaspati v svoji pojstli (28.4.2008 23:12:41)

IZVIRNO SPOROČILO: zogarca

Ja punce ali niste brale revije ringaraja o spanju otrok? Imam tri otroke:5 let, 2 leti in 6 mesecev.Starejši ima že svojo sobo, zaspi v najini postelji potem ga mož nese v njegovo sobo, ko pa gre lulat pride  potem k nama na sredino, mlajša pa spita znama v sobi. Tudi midva sva se spraševala ali je to vredu? Ko pa sva prebrala članek o tem, da otrok ne sili spat v svoji sobi z metodo "naj se zdere potem pa bo zaspal",sva ugotovila, da ravnava prav. Tam namreč piše, da otroci, kateri morajo spati sami oz. jokati, da zaspi, pusti posledice v njegovi psihi. Tisti otroci, ki spijo pri starših so veliko bolj samozavestni, imajo večjo samopodobo... Res je, da zjutraj vstaneš zlomljen, a to je cena starševstva. Ko bo otrok star 15 let ne bo več prišel k vama spat. Nočem vam soliti pameti, a mislim, da največ kar lahko otroku daš je OBČUTEK VARNOSTI, TOPLINE IN LJUBEZNI. Lp 


Verjemi, če hočeš, amapk če bi to držalo, noben pred današnjo generacijo ne bi smel biti "normalen", kajti velika večina otrok, rojenih v po 50. letu, je spala in zaspala sama. Med drugim zato, ker so starši vstajali s kurami in ni imel noben niti teoretične možnosti, pol noči afne guncat z mularijo in vstajat ves polomljen - ni šans. V tistih parih urah so se morakl naspat - ornk naspat! - za fizično bistveno bolj naporen delavnik, kot je naš. Otroci s(m)o spali sami, milom ili silom, kakor rečejo južni "bratje".

Pri nas smo imeli s prvim Kalvarije s spanjem. Še lani se je po 5 x na noč selil vamo-tamo, hodil ponoči okrog, šele pri 3,5 let smo se znebili hudih napadov nočne grozavosti, tko da so pri nejm vse teorije, principi, načela, napotki odpovedali. Zdaj ima 5 let, pa se še zgodi, da pride ves zadet k nama, niti se ne zbudi, v spanju pritava in ne zna povedta, kaj je narobe, samo ves je razštelan. Projekt "zaspati sam" je trajal 2 leti, nadaljevanje projekta, ki se mu reče "zaspim sam, spim sam in v svoji sobi" je trajal nadaljnje leto.  Vsako malenkostno odstopanje (bolezni ipd) nas je vrglo nazaj na čisti začetek.

Drugi od rojstva spi sam v svoji postelji - in 14 dni nazaj mu je to rešilo življenje. Je nedonošen, zato imamo zanj baby-sense, blazino, ki spremlja dihanje in sin je nehal dihati zaradi refluksa. Če bi spal pri nama, se blazina ne bi sprožila in skoraj zagotovo bi umrl.

2letnik je zna uveljavljat svoja pravila igre. Po drugi strani ni fer, da se greste neke radikalne prehode iz belega v črno, ko se dajo stavri naredit tudi drugače. Nisme zagovornik joka pred spanje ali celo joka kot načina uspavanja, vendar tudi nisem pristaš večne kapitulacije pred otrokovim jokom. Če sta ob otroku in kljub vsemu joka, poskusi s pesmico, pravljico, božanjem ipd, da čuti tvojo bližino. Skušaj mu dat kak kos svoje obleke, ki diši po tebi, za "ninico". Eni otroci so s tem blazno pomirjeni.  Bi pa jaz vztrajala na tem, da zaspi lepo v svoji psotelji, kajti vedi, da bo z vsakim dnem bistveno težje in ne lažje. Po polnih 4letih skupnega spanja pa lahko rečem samo, da je to zame absolutno izhod v sili in nikakor ne prostovljna izbira. Šli smos e ga samo zato, ker je to še vedno boljše od ne-spanja.



ženska -> RE: Zaspati v svoji pojstli (30.4.2008 10:15:23)

Mnenja so različna ampak midva sva vztrajala in nama je uspelo. Dva dni se je ful jokal, potem pa je že sam rekel da gre spat. Ne zaspi takoj ampak še malce afne gunca, tako da mu lepo povem, da grem gledat TV ali pa pospravljat in da ga čez čas pridem pogledat. Ko pa vidim, da se je umiril, ga malce pobožam, mu povem da je priden, da ga imava z atekom zelo rada, da greva tudi midva spat - sem zraven še dokler čisto ne zaspi in potem sonček spi do 6. ure zjutraj. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Sej to je tudi že prej, samo da smo imeli zvečer večje šove.
Splača se vztrajati in tako grem lahko tudi jaz dosti prej spat.



zogarca -> RE: Zaspati v svoji pojstli (30.4.2008 10:18:43)

Nikoli nisem trdila, da mora otrok spati v zakonski postelji, če pa , pa ni nič narobe. Tudi ne trdim, da so drugi otroci, ki spijo sami nenormalni. Trdim pa, da je znanstveno dokazano, da pusti otrokom, ki morajo zaspati po metodi "zderi se, pa boš zaspal" v podzavesti psihične posledice (npr: nihče se ne zmeni zame, ko me je strah, itd.)  Vsega tega se nisem zmislila sama, ampak je dokazano- preberi kakšen znansveni članek o tem.
Kar se pa tiče 50 let, je pa stvar v tem, da niso imeli samo po 1 ali 2 otroka ampak 10, tudi ne tako velike hiše, da bi imel vsak svojo sobo. Torej so otroci spali skupaj v sobi. Šli so spat sami, pa vendar niso spali sami.
Je pa tudi tako , da otrok pri 6 ali 7 letih tako ali tako začne spati v svoji sobi brez prejšnjega cirkusa. Vam pa sporočim, ko bo moj star 6 let ali spi sam.



ženska -> RE: Zaspati v svoji pojstli (30.4.2008 10:30:34)

Zogarca, kar se pa tiče po 50-ih, a imajo kake posledice, so manj samostojni? Glede znanstvenih dokazov pa raje ne bi. Sicer pa, vsak ima svoje mišljenje, tako glede spanja, prehranjevanja,... Vprašanje kaj so z mano delali (imam super starše, nočem sedaj metati slabe luči), pa sem čisto super [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] in samostojna. Srečno in uspešno, vse v dobro svojih otrok, sončkov!!!! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



zogarca -> RE: Zaspati v svoji pojstli (30.4.2008 10:36:50)

Saj ti hočem povedati, da v 50 letih niso otroci spali sami. Sicer pa otroci so vaši in odgovornost tudi. LP



Nina00 -> RE: Zaspati v svoji pojstli (30.4.2008 11:45:27)

Veš, jaz sem pa skoz sama spala, pa sem čist normalna, pa tudi dovolj samozavestna. Mislim, da se samozavest ne gradi le z eno stvarjo in v enem obdobju. Je pa seveda razlika ali pustiš otroka, da se joka dokler ne zaspi, ali pa ga greš v rednih presledkih pogledat položit nazaj v posteljico, če je vstal, pobožat in mu povedat, da je čas za spat in da si ti tu blizu ter, da ga prideš spet pogledat.



alička -> RE: Zaspati v svoji pojstli (30.4.2008 12:24:26)

Strinjam se, da otroka ne moreš kar pustiti, da se zdere in zaspi v joku in potem hlipa še pol noči. Postopek je nekoliko bolj "nežen". Ne ljubi se mi ga opisovati, ker je bilo na RR že nekaj tem s to vsebino. Preberite si knjigo Spi, dete spi.

Moja pupa je potrebovala manj kot teden dni, da se je navadila zaspati sama (nekje pri letu in pol),ko je zajokala sem jo prišla pomirit ji kaj lepega povedala in spet zapustila sobo, po nekaj dneh ni več jokala in je lepo zaspala.

Ženska [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] za vztrajnost. Vidiš, da se je splačalo. Zdaj ti zvečer ostane neprimero več časa, da kaj postoriš, ali pa da si enostavno malo oddahneš, a ne?

Absolutno pa nisem pristaš tega da otrok spi s starši vse noči. Se zgodi da tudi moja kdaj prespi z nama v postelji, ko je bolana in potebuje tolažbo ali se ji kaj hudega sanja ali pa kakšen dan na dopustu ko ni druge možnosti. Razlogi: nespočita mamica in očka, patnersko življenje trpi...



roberta -> RE: Zaspati v svoji postelji (30.4.2008 12:29:53)

pri nas je bilo isto, sama ni zaspala v svoji posteljici, pa če ne vem kaj (no razen po kaki uri dretja). sicer pa, ko pa je zaspala (na tak ali drugačen način), sva jo kot ti, dala v svojo posteljico in je tam večinoma prespala vso noč.
ampak potem smo videli, da to dretje zvečer ne pelje nikamor (ker se dretje zvečer pač ni uneslo po ene 14 dneh...) in ji zdaj preprosto pustiva, da zaspi na najini postelji, potem pa jo premakneva na njeno. in je ona zadovoljna, midva pa tut. sva pa "delala" le na tem, da nama/meni ni treba biti več zraven, da dejansko zaspi - ker do nekje 2,3 leta je bila to redna praksa. in sicer je to enkrat po naklučju naredil mož - ji je prebral zgodbico za lahko noč, jo pokril in ji rekel, da zdaj gre pa on se še stuširat in da naj kar zaspi in je šel ven iz sobe. pa se, presenetljivo, ni jokala ali kaj podobnega. ene parkrat je še poklicala, je šel kao pogledat k njej, kaj je, jo potolažil, ji povedal, da sva v sosednji sobi in da če bo rabila, naj kar še pokliče. in je to naredila, ene 5x recimo, potem pa SAMA zaspala. jupi... in to, da je klicala v sobo, je bilo še ene par dni, potem pa je tudi to počasi izvenelo. tudi zdaj, pri 2,6 mesecih le še redko pokliče. je pa res, da je zdaj, ko je ne dajemo več dati spat čez dan (ker tudi tu so bile hude bitke), zvečer še lažje za spanje. ker včasih zaspi tudi v 5 minutah, no včasih pa v ene 30 minutah. spat gre pa ob 20. uri...

tako, da jaz si ne bi belila glave s tem, kje zaspi. če potem spi v svoji postelji, je to čisto ok. ko bo pa dovolj velika, ji bo pa itak fajn, da bo lahko v svoji postelji zaspala s svojimi stvarmi...

lp, roberta



onina -> RE: Zaspati v svoji postelji (1.5.2008 11:25:31)

Na začetku, dokler sem dojila, je spal v svoji posteljici v spalnici. Pri 10 mesecih smo ga preselili v svojo sobico. Sem pa morala vedno počakati v sobici, dokler ni zaspal. Sem sedela na fotelju in bila naslonjena na ograjo. Nisem ga pa nič božala ali kaj drugega...samo tam sem bila.
Ko sem hotela ukiniti to, da tam sedim po 15-20 min in sem šla ven iz sobe, je vstal in vrgel dudo na tla in jokal, dokler nisem prišla nazaj.
Ko smo pri 14 mesecih ukinili dudo čez dan, sem ga dala zvečer v posteljo in tam ga je čakala duda. Šla sem ven in ni bilo niti glasu od njega. No, to zdaj pali en teden.
Čez poletje bomo pa dudo ukinili, pa v veliko posteljo ga bomo dali...bomo videli kako bo potem.



asika -> RE: Zaspati v svoji postelji (4.5.2008 15:40:05)

Zdravo,

sama sem mnenja, da otroci čisto prehitro odrastejo, sploh pa se mi zdi kruto, ga dat v svojo sobo pri tej starosti, ko otroci enostavno še niso sposobni biti sami oziroma bolj si ne zaupajo, da lahko sami...biološka navezanost na mamo traja do tretjega leta starosti!
Moja princeska je stara dve leti in pol, pa še vedno zaspi z mano v najini postelji. Preberem ji pravljico ona se stisne čist k men in v treh minutkah zaspi kot angelček...mal večjo posteljo smo si kupli, pa gre! In prav nič mi ni všeč, ker bo vsak čas predlagala, da gre spat sama.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

Veš, mislim, da je vseeno, če z malim še malo hodiš spat, ker njegov  20 minitni jok sporoča, da je njegov strah še vedno prevelik, da bi ga lahko premagal sam, zato ima vaju da mu ga pomagata premagat.
A ni luštno, če mu prebereš pravljico in ga gledaš kako z nasmehom zaspi...
Sploh, pa se mi zdi, da ne pomaga niti tvoja neprepričanost o tem, da je tako prav, kot sem razbrala je bolj očka za to.
Probajta postopno, v njegovo sobo (če že ne gre posteljica v vajino spalnico), ti mu preberi pravljico, in ga za začetek drži za roko, božej po laskih, karkoli, da ga prepričas, da bo vse ok...in počakaš, da zaspi.
Pri otrocih moraš imet potrpljenje, potrpljenje...



Mateja82 -> RE: Zaspati v svoji postelji (7.5.2008 13:33:29)

Najina je spala v najini sobi ampak tako kot tvoj v svoji postelji.  Obvezno je bilo seveda uspavanje v njeni postelji, ki je trajalo celo uro al pa še več dretje, upiranje, nihče se sploh premaknat ni smel. Potem si je zmisla da bi spala zraven naju in smo se tako mučili ( čist naju je zbrcala, bila sem noseča in  oba sva se zjutraj zbudila na robu postelje ona pa ...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]) kakšna dva meseca. Pol nama je pa blo dost in sva potegnala črto. Čas je za selitev.

Tud potem so bile še vedno prave borbe. Dretje, upiranje, potem se je edn ulego zraven nje in počakal da je zaspala.. .In tako je šlo mesece in mesece. In ko sva se že sprijaznila s tem se je vse obrnilo. Ati je dobil neko obveznost dajanja inekcije točno ob osmih zvečer in tako ji je razložil da mora to in to naredit, da bo dedi prej zdrav. In  mala je kar razumela in se s tem sprijaznila. Zaspala sama in tako je bilo vsak večer, ker je pač moral it.  Kar tako iz danes na juter se je vse spremenilo. Zdaj ji po  ritualu  povemo da je velika punčka in da že zna zaspat  sama. Vrata so odprta in če kaj rabi naj pokliče. Spat gre dobre volje, prostovoljni in brez dretja in upiranja.  Po dveh letih nam je uspelo.

Dajta mu čas in postopoma se bo že navadil, večji bo lažje bo razumel.



picola1 -> RE: Zaspati v svoji postelji (8.5.2008 22:06:10)

IZVIRNO SPOROČILO: asika


Veš, mislim, da je vseeno, če z malim še malo hodiš spat, ker njegov  20 minitni jok sporoča, da je njegov strah še vedno prevelik, da bi ga lahko premagal sam, zato ima vaju da mu ga pomagata premagat.




jst pa mislim, da je to samo stvar navade...Eni že od prvega meseca zaspijo sami, drugi pa šele pri petih letih... Tretji pa še ko so odrasli rabijo glasbo ali kaj drugega, da lahko zaspijo (npr.TV).
Ravno sedaj odvajam mojo hčerko od dojenja...zaenkrat podnevi- pred spanjem (navadila sem jo namreč, da se umiri z dojenjem in potem zaspi) in prva dva dni je jokala...prvič celo pol ure...Ampak po parih dnevih lepo zaspi brez joka in to še hitreje kot prej...Ko bo to čist osvojila, jo bom poskušala naučit na uspavanje brez mene...Stara je pa 7m.
Zaradi tega sem mnenja, da je to stvar navade...

Se pa strinjam, da je treba stare vzorce nadomeščat počasi in potrpežljivo, kot si napisala...in ne da se otroke pusti, da se jokajo, ne da jih prideš vmes potolažit.



blaža -> RE: Zaspati v svoji postelji (19.7.2008 12:17:46)

Moj sin je star pet let. Ko je bil še dojenček je bil dobesedno obseden z mano in mojimi joški. Zbujal se je kar naprej in dojil bi se ponoči na pol ure, kar seveda nisem počela( Dojila sem ga trikrat na noč in prve mesece je hodil gor od kile dvesto do kile in pol). spal je vedno v svoji posteljici z nama v spalnici, le da sem posteljico povlekla bolj blizu k zakonski postelji. Tolažli smo ga izključno v njegovi posteljici, nikoli ga nismo ponoči nosili po rokah in ga cincali. Vedno smo ga dali spat, mu dali ljubčka, malo čaja in odšli iz sobe. Res, da je bilo na začetku potrebno še velikokrat k njemu in je bilo naporno, vendar ga nismo nikdar dvigovali več ven, ko je enkrat šel spat. Pri sedmih mesecih je odšel spat v svojo sobo in ni blo problemov, ker je itak bil navajen zaspat sam.Potem smo se pa preselili in njegovasoba ni bila še narejena, tako da je spet spal va najini spalnici v svoji postelji. Ko je dopolnil dve leti smo končali sobico in se je preselil vanjo. Še vedno pa je bila ista posteljica. Pri treh je dobil veliko posteljo z varovalom. vedno je zaspal sam. Pri desetih mesecih mu je mož kupil medota, ki še sedaj spi z njim, poleg vseh možnih pliškotov. So bile faze, ko smo mu zvečer puščali odprta vrata od sobice, da se je počutil bolj varno. Vedno smo mu prebrali pravljico za lahko noč in malo pokramljali z njim kar se je zgodilo čez dan, tako, da je miren zaspal. To počnemo še danes, le da včasih posluša pravljice na cd-jih. Po moje je glavno, da ga ni strah, da se počuti varnega, da ne gre z skrbmi v posteljo, da ve, da ga imamo močno radi, kar mu tudi vsak večer povemo in potem lepo spi. Upam, da mi bo uspelo ponovit enako z petmesečnim bratcem. Preseliti ga nameravam k starejšemu okoli dveh let in ne prej, ko zrastejo vsi zobki, da ne bi motil starejšega pri spanju, ker gre drugo leto v šolo. Komaj čakam, ker jaz izredno slabo spim z otrokom v spalnici, ker non stop ustajam, ga pokrivam,... brez potrebe. Naj pa še povem, da imam ta starejšega še vedno na baby fonu, da če kaj rabi ponoči, da takoj vstaneva in greva h  njemu, ker imamo spalnico malo bolj oddaljeno od otroške sobe in se bojim, da ga če ne ne bi slišala. Imam pa kolegico,ki spijo vsi štirje na zakonski postelji in jim je čisto ok in se imajo lepo. Tudi prav, če vsem odgovarja. Nemaram preveč polemizirat kaj je prav in kaj ne. Lep pozdrav vsem, pa lepe sanje.



Anonimen -> RE: Zaspati v svoji pojstli (20.7.2008 8:48:05)

IZVIRNO SPOROČILO: ženska

Pa saj se ne derem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]


Velike črke in petnajt klicajev pomeni dretje.

Naša [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] je stara 17 mesecev in je od ene 6. meseca pa do16. zaspala povsem sama. Zdaj že malo več kot en mesec pa nič več, eden od naju mora na veliki postelji zaspati z njo, potem pa jo prestaviti v njeno posteljico. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Ko se pa zbudi (včasih 5x v dveh urah) pa ponovi vajo. Na koncu grem pač spat in [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] z mano.



BibaMaJa -> RE: Zaspati v svoji pojstli (20.7.2008 9:08:43)

Z našim 3-letnikom še vedno hodimo spat. Preberemo pravljico (že od 1 leta), se malo pocartamo in zaspi. Ko pa zaspi zapustimo njegovo sobico. Aja ima pa že normalo posteljo in se lahko tudi vsi trije zbašemo nanjo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
No, v tem ne vidim nič slabega. Itak smo po cele dneve v službi, smo pač zvečer v postelji skupaj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image].



Bojananika -> RE: Zaspati v svoji postelji (21.7.2008 19:59:13)

Še jaz bom svoj piskerček pristavila. Naša je stara 2 leti in dva meseca. Ima posteljo v spalnici, ker svoje sobe zaenkrat še nima. En teden spi celo noč v  svoji postelji, prej smo pa izvajali vse mogoče. Od triurnega igranja ponoči do dretja, do crkljanja. Ne vem, vse smo preživeli in se tudi naspali. Mislim, da je enostavno prišel čas in je dojela, da mora spati v svoji postelji. Tudi mi smo zagovarjali, da mora spati v svoji postelji, ampak smo tudi dojeli, da rajši skupaj spimo, kot poslušava njeno dretje in smo zjutraj vsi sfuzlani. Se je pa to začelo jeseni, ko je šla v vrtec in je staknila čisto vse bolezni (prej je spala v svoji pojstlci in se zbujala ponoči, ko je bila žejna). Seveda je rabila najino bližino in se tako malo tudi razvadila.





Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.7.2008 0:03:12)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



Lunc_a -> RE: Zaspati v svoji postelji (22.7.2008 0:18:37)

Zagotovo ne bi pustila otroka da se dere.
Naš je star čez 3 leta in občasno še spi pri nama,drugače pa v postelji zraven naju



c7 -> RE: Zaspati v svoji postelji (26.8.2008 9:59:20)

Mene pa nikoli ni motilo, da otroci spijo v isti sobi. Tudi jaz nerada spim sama, in otrok nikoli nisem silila na nikakršen način (tudi ne na tak, kot piše v knjigi) spati sam v svoji sobi. Mene je zdaj, ko sta bila že večja motilo to, da sem morala biti ob njima dokler ne zaspita. In sem običajno zaspala prej :-)

Na kratko opišem svojo izkušnjo: prvi otrok - spal v svoji posteljici, nekaj mesecev v spalnici, potem v svoji sobi. Zaspal na rokah ali na kavču, potem smo ga v isti sobi položili v posteljico. Ne preveč idealno, ne. Potem smo pri njegovih 20 mesecih rodili drugič. Nisem imela ne volje ne višek časa, da bi spravljala spat enega tam, enega tu. Smo imeli v spalnici dve otroški posteljici. Super. Samo novorojenka je imela refluks, in je prespala noči praktično na meni. Tako da smo rabili samo eno posteljico. Uspavali oba hkati, nikoli ga ni zbudil njen jok.

Kasneje smo eno posteljico odstranili, ker skoraj nikoli ni služila svojemu namenu, drugi pa smo odstranili ograjo na eni strani, in jo postavili čisto zraven zakonske postelje. Otroka sta spala drug ob drugem, in prav tako midva z možem. Nikoli ni bilo problem s spanjem ali strahovi.

Zdaj sta že velika (6 let in 4,5) in sta po morju imela željo spati v svoji sobi (ki ju je čakala že 4 leta) oz. ju je v to 'prisilila' posteljina (ki si jo je izbral vsak zase) in je bil 'pogoj', da jo dobita, ko bosta spala v svoji sobi. No, in zdaj spita. Zvečer je pravljica, božanje, uspavanka. Potem pa grem v svojo sobo. Prideta kaj vprašat, povedat, včasih ju je strah,... in dosti težje zaspita. Ampak spita. Če se ponoči kateri zbudi, gre nazaj v svojo sobo, zjutraj imamo dogovor, da lahko prideta k nama. Vsak petek še vedno spimo skupaj.

In kaj hočem povedati? Vse je odvisno od otrokove narave, prav tako od stališča staršev. Moj starejši je zelo boječ, nežna dušica. Zdaj, ko spi s sestrico (ki je veliko bolj pogumna), mu je veliko lažje, čeprav bi še raje spal pri nama. In ne vem kakšno škodo bi mu naredila, če bi ga silila spati samega pri dveh letih v svoji sobi, svoji posteljici. Mlajša sestrica pa pri nama. Meni se to zdi kruto. Razen v primeru, da otrok tako hoče in mu je prav.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>