|
Misek -> RE: Naj ga sprejmem takšnega kot je? (9.4.2008 9:14:50)
|
IZVIRNO SPOROČILO: miniko
....... In tisti dan sem se odločila da gledam od zdaj naprej samo na sebe in na svojo rit on pa naj živi od svojih laži. Naj mu laži peglajo, kuhajo, čistijo itd. Ampak nevem kaj naj naredim da me nebi te njegove laži več prizadele, ker imam dovolj trpljenja.
Mocno zagovarjam pogovor in razciscevanje, vendar dejstvo je, da nekatere osebe tega niso zmozne ali pac enostavno nocejo. In ce se ob njih najdejo osebe, ki menijo, da je upanje na najboljse, dokler partner sam od sebe in definitivno ne rece, da upanja ni, se kar vztrajajo. Pa ne zato ker im ne bi bilo jasno kaksna je situacija, temvec samo zato, ker nimajo moci sebi priznati, niti ne zaupajo v lastno presojo, da je tako, kot se jim zdi (miniko, se prepoznas?). In tako vztrajajo in cakajo na potrditev od partnerja, a dobijo samo nekaj nedolocenega, kar samo podaljsa agonijo - na njihovo skodo, ne partnerjevo.
Za taksno situacijo smo krivi sami - ne partner, ki se morda umika in izmika. Stvari je treba pri sebi razcistit, odlocit se kaj hocemo in kaj nocemo in vzeti tisto kar hocemo in zapustiti tisto kar nocemo. Dokler pri sebi ne razcistimo, se bo zgdba ponavljala, pa tudi ce z naslednjim partnerjem. Oseba, ki je rada odvisna, si bo poiskala osebo, ki rada manipulira z nekom, ki je od njega odvisen.
In ti miniko, ko bos razcistila sama s seboj, bo tvoj "veleljubljeni" odpadel kot knof od gat. Ker takrat tega njegovega sranja ne bos potrebovala, niti bos potrebovala cakanja na njegovo odlocitev, da ti pove, oz. te pouci kako so zadeve sedaj....
Torej, vzemi se v roke.
|
|
|
|