mala Zala
|
... No, takole je blo. V petek sem si zaželela kofetka, pa sem poklicala prijateljico, če greva na en drink. Pa pravi, da je ful bolana, da ma začetek pljučnice. OK. Sva mal počvekali in se zmenili, da se vidiva, ko bo zdrava. Midva sva prejšnjo nedeljo imela našo Zalo pri dežurnem s povišano T na 39,3. Hvalabogu ni šlo naprej, tako da smo po dveh dneh povišane T začeli rahlo smrkati in nosek se ji čisti še danes. Ampak res malo. Tako da se zelo bojiva, da bi kaj resnega fasala. Zato ne hodimo ven, ker je premrzlo. Sem rajši še en teden not, kot pa da mi resno zboli. Medtem je moja mami "prebolela" prehlad, je že dva dni boljša, pa vendar še ne pride k nam. Za vsak slučaj. Mene pa kliče danes zjutraj ta prijateljica in me vpraša, če smo doma. Pa sem rekla da in potem sva malo čvekali. Sem ji povedala za Zalo in nalašč, da bi ja razumela med vrsticami, da ne želim, da pride (ker se mi je zdelo, da bi se rada oglasila), zaradi mamice in tudi to, da sem v soboto odpovedala obisk mojih sorodnikov iz LJ, pa čeprav so zdravi. Zihr je zihr, Zala še ni čisto zdrava. Al me kliče čez pol ure, če se lahko oglasi. sem ji pa rekla, da bi raje videla, da ne. Mislim, da me je razumela, pa vendar imam malo slabo vest. Kaj mislite ve, sem ravnala prav? Hudo mi je, ker se odkar ima ona kar zahtevno službo zelo malo vidiva, ampak... Lep pozdravček:kuza:!
|