tinkatonka
|
A kompliciram in delam problem tam kjer ga ni?????
Moj mož že celo življenje sanja o motorjih. Kot najstnik je motorje tudi imel, imel tudi nekaj »lažjih« nesreč z njimi, ko je bil npr šivan, v modricah,…, ampak motorje je od nekdaj oboževal. Seveda denarja za tiste ta »težke« motorje takrat ni imel. So bili bolj avtomatiki in vespe aktualni pri njemu. Ko sva midva zacela hodit motorja ni imel (to je zdaj ze 10 let, kar sva skupaj). No zdaj ko denar ima, pa si je on omislil težki motor. Kakšen ne vem, ker manj ko slišim o motorjih bolje je. Zacelo se je s tem, da je šel delat CPP, da bo šel lahko delat izpit za motor. Kar naenkrat so bili doma že motoristični čevlji, pa rokavice, pa motoristični kombinezon, no čelade še nima ampak jih ogleduje. Naj ob tem omenim, da ni šel do danes delat niti ene ure vožnje z motorjem v avto šoli, ampak ima tudi v planu v kratkem. Potem pa me včeraj zvečer šokira z novico, da je kupil motor. Naj dodam, da sama težkih motorjev ne prenesem. Bila sem jezna, razočarana, obupana,……Zakaj taki občutki?? Ker me bo vsakič ko se bo vsedel na motor strah, da se mu bo kaj zgodilo. Da bom o njem brala na txt, novicah, časopisu, da se mu je zgodila nesreča, da bom ostala sama, brez njega, da bo še manj časa z nama, kot je zdaj (služba mu žal vzame veliko časa),….Po novici, da je kupil motor, sem hladno vstala, rekla, da je brez veze, da delava še na kakšnem otroku, če si je pa »smrt kupil« in odšla sama spat.
Res jih ne prenašam, SOVRAŽIM motorje in ubija me misel, da bom živela v nenehnem strahu vsakič ko se bo sedel na motor . In potem preberem še novico, da sta ravno včeraj umrla dva mlada motorista. A bom to kmalu brala za svojega moža? Srčno upam, da ne ker ga ljubim, strah me je da bi ga izgubila na »cesti«.
A pretiravam??? Vem da je to njegova želja iz otroštva in da ni nekaj kar bi zraslo čez noč na njegovem »zeljniku«. Razumem tudi, da če bi si jaz nekaj tako močno želela še iz otroštva, da bi bila jezna, če moj partner ne bi tega odobraval in bil tako proti, kot sem jaz proti tem motorjem. Ampak ne morem se sprijazniti s tem, da bom živela v nenehnem strahu pred izgubo, nesrečo,….Ne morem. To sem mu tudi že povedala. Ampak on itak misli, da se njemu na cesti (ne z motorjem ne z avtom) ne more nič narediti. On mene ne razume, jaz pa njega.
Ne vem če razumete moj strah, ampak tako me je strah, da mi solze tečejo po licu. Tako me boli.
Lp Tina
_____________________________
Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... niti te ne želim strašit ... lahko ti povem le to, da hodim že veliko let prižigat svečko... in nikoli več, nisem sedela na motorju. 
), jaz pa v bistvu, ko sva se odločila za družino. Ja, razlog je bil ravno ta...družina, nevarnost, invalidnost, otroci samorastniki..... 
. 
)....
