JABOLKO3
|
Živijo! Trnuljčica - mi smo poleti po potrebi na marelo prišraufali senčnik v obliki dežnička, pa je bilo. Jaz sem pa danes zvečer dobila prvo hujšo bitko z Jurčkom - v trmi. Na morju smo ga razvadili, ker smo veliko ob večerih bolj pozno okrog hodili, ko je sicer Jure navajen že zaspat, pol smo ga pa ob prvem resnem joku dvignili iz vozička in nosili, da ni bilo preveč začudenih pogledov mimoidočih. In od takrat se dere že takoj, ko budnega položim v voziček, tako da sem ga ta teden najprej uspavala in nato položila v voziček. In ker to nikamor ne vodi, sem ga danes zvečer lepo sitega in previtega položila v voziček, da greva malo naokrog, pa takoj dretje. Pa mu pripnem kup igračk na voziček, pa dretje še hujše. Ga vzamem iz vozička, pa takoj tišina in zmagoslaven nasmešek. Pa ga dam nazaj in odpeljem in seveda za prvim ovinkom naletim na gručo tetk na večernem sprehodu - 'kaj pa je, zakaj pa jokaš, a si lačen...' sem kar švignila mimo in nato na kolovoz na ene širne travnike, kjer naju ni nihče poslušal. Vsake toliko sem ustavila, ga božala, se pogovarjala z njim, mu popravljala igračke, ven ga pa nisem hotela vzeti. Od dretja je bil čisto zaripel, pa vsakič, ko sem ustavila se je uprl na pete in dvigal ritko, da ga dvignem. Bi bila morda celo popustila, pa se je ati s kolesom za nama pripeljal in me močno moralno podprl, da sem vztrajala. Po kakšnih 20 minutah je začel popuščati, vsake toliko se je še malo oglasil, nato pa lepo tišina, se je začel igrati z igračkami in se pogovarjati z njimi. In po slabi uri sprehoda je celo zaspal. In doma je bil potem dobre volje in nasmejan. Ti mulček ti, kakšna trma in jeza. Me zanima, kako bo jutri zvečer. A začnemo kar z načrtovanjem srečanja v prihodnjem tednu? Lahko noč!
|