Lana25
|
Nisem brala kaj so ti drugi odgovorili. Povem ti pa, da te razumem. Vsak si želi prej ali slej imeti nekje nekaj svojega, en svoj majhen prostor pod soncem. Tako tvoj brat kot ti. In, če starši enemu otroku nekaj podarijo, je po mojem edino lepo od staršev, da tudi drugi dobi enako. Vsaj starši bi lahko bili tisti, ki bi enakovredno delili med svoje otroke tako pozornost, naklonjenost, ljubezen, pomoč in konec koncev tudi materialne dobrine. Ker drugje enakopravnosti in enakovrednosti itak ni. Žal pa je le v redkih primerih tako, da vsak dobi enako. Vsaj v primerih, ki jih jaz poznam, večino vedno starši enemu bolj pomagajo kot drugemu. In potem pride do zamer, razočaranja in na koncu še do krega.
Zato za mene tvoji starši delajo napako s tem, ko pravijo, da naj se zmenita sama. Hiša je njuna, ona dva sta dolžna, še posebej, če vidita, da se vidva z bratom ne moreta dogovoriti, povedati komu in kako bosta kaj podarila, razdelila, prepisala, ... Itak nihče nič ne odnese s sabo in bo nekoč kar je njuno vajino, zakaj je potem tako hudo narobe, če to starši urediljo že zdaj in ne, da se ureja po njuni smrti? In tudi se mi ne zdi fer, če na primer en otrok celo življenje po malem "bluzi", drugi pa se na primer trudi, da bo kaj dosegel, potem pa starši rečejo, ja on nima, njemu bova pomagala, on je bogi, ti pa itak že vse maš, tebi itak nič ne manjka, ... Vem, da je na koncu koncev odločitev komu, če sploh komu kaj starši dajo, od staršev, vendar sama upam, da če bom kdaj imela več otrok, da bom do vseh enako radodarna al pa do vseh enako škrt  .
_____________________________
Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...
Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
- sorry za izraz, mislila bolj tako da je nesmiselno. In vse se konča pri denarju. tudi najboljši prijatelji, in brati, sestre,sestrične,tete,strici...
) umrl, brez oporoke. 
. 
. 
. In sta ji lepo povedala, da če sta 55 let lahko živela od svojih možganov in svojih rok, potem bosta tudi še naprej. Če ne bosta mogla, obstajajo domovi za ostarele - tako v SLO kot na CRO. In dokler sta živa, bo vse napisano na njiju. Niti stol ne bo uradno od otrok. Edino, kar sta pripravljena, pa še to takrat, ko bosta že v penziji, je hipoteka na nepremičnino, da se otrokoma pač pomaga do lastne nepremičnine. Kdo bo hipoteko odplačeval, je seveda jasno. Ko pa bosta umrla, bo šlo pa vse 50:50. In ker v stanovanju (1,5 sobno) pač nihče ne bo mogel živeti z družino (mi zagotovo ne, ker smo štirje, ona s fantom pa tudi ne, ker že zdaj živita v njegovem lastniškem), se bosta takrat dogovorila, ali bosta dala v stanovanje najemnike (in si vzela vsak pol najemnine) ali pa ga bosta prodala (in vzela vsak pol kupnine in z njo naredila, kar bosta hotela). Na CRO pa tudi nihče ne bo sicer živel, je pa dol ena hiša dvostanovanjska (z možnostjo mansarde kot tretje stanovanje) in bo zato počitniški vikend (vsak v svojem nadstropju). Prodati je greh, ker je to družinska dediščina v družinskem naselju (vasi) in noben tujec tam sploh ne bi mogel biti niti na vikendu, ker ga ostali ne bi sprejeli. Edino s travniki in gozdom bodo verjetno nekaj naredili (prodaja, oddaja,...), ker je s tistim samo delo (košnja, sečnja,...) in stroški (davki). Ostane še varianta kmečkega turizma, če bi kdo imel in hotel investirati, kar pa dvomim. Preden se bo to kdo odločil, bomo že mi pokojni. 
