|
RE: hiša, hiša.. 25.3.2008 20:02:53
|
|
|
|
Gina
|
Nisem glih natančno brala, samo jaz pa tebe ne razumem... Kar je od staršev, je od staršev. Nič ni tvojega ali bratovega, zgolj njihovo je. Ko bodo enkrat umrli, bo itak vse od obeh vaju v enakih delih - razen če bi si oni premislili, pa vse nanj napisali. če bodo napisali nanj polovico hiše, se to šteje, kot da je že dedoval svoj del, lahko to dokazuješ, tako da itak ni nič spornega. Tako da tebi v tem primeru starši ne delajo nobene krivice in verjamem, da morajo biti tudi oni v težkem položaju. Kaj pa naj naredijo? Rečejo, da naj gre sin proč, ali naj rečejo, da bodo ta hip vse prodali, da bodo vajina pričakovanja po denarju od njiju zadoščena, ali naj stanovanje razkosajo na pol, pa rečejo, da naj vsak vzeme svojo polovico, ali naj rečejo, da mora sin zato tebi nekaj dat - lepo te prosim, pa kaj je otrokom,d a take nesmisle pričakujejo??? Kakšna krivica, saj ni nič njegovega....niti ne bo....ko bo čas, te bo že izplačal, tisto te bo itak moral...ali boš pa dobila glih tko en cel štuk hiše....samo kasneje. Zakaj bi se starša s tem ukvarjala? A to kaže na njuno ljubezen, če sina ne bi spustila k sebi, al pa bi zahtevala, da te izplača za nekaj, kar še njegovo ni, niti najbrž še dolgo ne bo? Saj tebi bo vrednost tega stanovanja itak rastla, no, hiše sem mislila....ej ljudje božji, ne se kregat za take reči.... Tvojim staršem se mora srce trgat, ko to gledata, za kaj se otrokom gre, za kaj se bodo stepli po njuni smrti. Pa ne bi rekla, če bi se šlo v resnici za stanovanjski problem. Če bi ti ostala sama, kar te tako zelo skrbi, bi te zihr pod streho vzela...in tudi ti bi se morala enako mnogo prilagajat v tisti hiši vsem skupaj. To je cena za skupno življenje. Jaz ti povem,d a če bo kateri od mojih otrok želel ostati doma, da bo lahko, vendar bo ostal tisti, ki bo prvi pokazal interes živeti pri meni na račun prenašanja mojih for - nikakor pa ne bom tega razglašala na ves glas, ker najbrž je za otroke boljše, če gredo. Če bo kateri od ostalih mojih otrok imel hude težave pri stanovanjski stiski mu bom zihr poskusila pomagat, če pa ne bom mogla, pa pač ne bom. Nikakor se pa ne mislim na trepalnice postavljat, če bi mi očitali, da sem enemu dala nekaj, drugemu pa ne - enega stanovanja v hiši pač ne morem razdeliti na tri dele, niti ga ne mislim. Karkoli že bom komu dala, bodo lahko kvečjemu veseli vsaj zanj, matr zavist je huda reč..., pa itak bodo vse podedovali v enakih delih, ko bom enkrat umrla, tako da krivice v končni fazi itak ne bo. Poleg tega ne upoštevaš še enega vidika. Življenje s starši je daleč od kraljevskega ponavadi. Ima sicer tudi svoje pluse, samo ima pa tudi veliiiiko minusov. Nikdar nisi tako zelo svoboden in samostojen, vedno neko ceno plačuješ za skupno življenje, v obliki prilagajanja na nek način, tak ali drugačen.
|
|
|