miška piška
|
Pozdravljene! Sem marčevka 2008, ki vas je in vas še redno berem, ampak nikoli nič ne pišem, ker enostavno ne folgam pisat na več forumov Vseeno bi rada delila svojo porodno izkušnjo z vami...vam naredim kar en copy-paste: Torej, našo Elo sem rodila prejšnjo soboto 22.3.2008 ob 23:36 zvečer, en dan pred pdp-jem. Porod je potekal bp in ekspresno hitro, da skoraj nisem dohajala situaciji ... :o V porodnišnico sem prišla ob 20:50 zvečer s popadki, ki so me hecali že cel dan na 10 min, pa na 8 min, pa na 10, pa na 7 min... Sprejeli sta me dr. Zavrtanik in babica Sonja (iz PO porodnišnice-v Šempetru imajo nekaj sposojenih babic, ker jih je trenutno veliko na porodniškem). Ko sem zagledala dr. Zavrtanik, mi je kar odleglo, bila je namreč prisotna že pri prvem porodu in ji 100% zaupam, tako da sem postala kar bolj sproščena... Priklopili so me na ctg, ampak ni kazalo nekih blaznih popadkov, čeprav me je takrat ščipalo že na na vsakih 5 min. Z babico sva se pogovarjali o nosečnosti, izpolnjevala je še "zapisnik" o porodu... No, potem je prišla dr. in rekla, da me pregleda in da se potem odločimo kako in kaj naprej... Pri pregledu pa reče, ha, saj ste odprta že 3 prste, super, tukaj samo predremo mehur in bo ... Ja prav, sem bila kr zadovoljna. Babica mi je ponudila klistir in sem kar sprejela, da bi pospešili popadke...no, potem sem bila na wc-ju kar nekaj časa .... Dobila sem še antibiotik v obliki tabletk zaradi streptokoka. Potem sem še malo pohodila gor in dol, predihavala popadke, ki so bili že malce pogostejši in močnejši, krožila z boki in mislila pozitivno . Prosila sem še, če se lahko stuširam, pod toplim tušem sem se poskušala sprostiti in skoncentrirati...ja, sedaj gre pa zares... Ko sem prišla izpod tuša, me je že čakal moj ljubi preoblečen in rahlo vznemirjen..poljubila sva se in odšla sva skupaj v porodno sobo-to je bilo okoli 22:30. Tam sem se kar ulegla na porodno mizo, spet so me priklopili na ctg, dr. je odstranila čep in predrla mehur...no, nato so se že začeli močnejši popadki, tisti za hitro dihanje ... huh, sem že pozabila kako izgleda... Moj dragi je dihal z mano, skrbel za glasbo(ja, sem želela točno določeno muziko za na porod ) Čez nekaj časa so mi v žilo vbrizgali sredstvo proti bolečinam in za krčenje maternice? verjetno, ne vem, mislim, da je bil spasmex oz. nekaj podobnega...no po tem pa res nisem več dohajala situaciji, ker se je začelo dogajati z neverjetno hitrostjo...V bistvu so se že pojavili uni popadki, ki pritiskajo(tiščanci), 3 sem nekako predihala, potem pa smo poklicali babico, ker ni blo več za živet Babica je bila v sosednji sobi, kjer je rojevala še ena punca... No, babica je prišla, me pogleda, pa reče..ojoj, gospa bomo rodili, počakajte še malo...na hitro se je oblekla, si nadela masko in že je bila akcija...mislim, da sem 4X potisnila(1X "v prazno", saj sem bila čisto v šoku, ker se je vse tako hitro odvijalo) in naša Ela je zajokala... Potem pa je prišel val čustev: olajšanje, sreča, jok, veselje...prvi dotik...joooj, kako je to lepooooo !!! Oba z možem sva bila čisto iz sebe... Porodila sem še posteljico in pa dobila 4 lepotne šivčke, ker sem se malce raztrgala, ampak no , sedaj že 2 dni sedim po turško, kar je luksuz Sledilo je 2 urno spoznavanje in cartanje Naslednji dan je moj dragi pripeljal na obisk najinega prvorojenca. Bilo me je malce strah kako bo sprejel sestrico, čeprav je celo nosečnost bil izredno navdušen in je komaj čakal, da jo bo objel in pestoval...no, to prvo srečanje je bilo zelo lepo in ganljivo...izteklo se je tako, kot sva si s partnerjem želela...Luka je žarel od sreče Naslednja dva dneva v porodnišnici sta minila hitro in v redu, sem padla v smeno zelo prijaznih sester...v glavnem vse ok... No, 25. marca na dan mamic , so naju že poslali domov. Zelo, zelo sem zadovoljna z zdravniki, z babico, s porodom kot takim-odvijalo se je res tako kot je treba...pa tudi s sestrami v Šempeterski porodnišnici-HVALA vsem! Sedaj, ko smo v štirih v familiji, se še malo lovimo in poskušamo dobiti en normalen ritem. Partner večinoma skrbi za gospodinjstvo in za sina, jaz pa večinoma za pupiko. Med dojenjem berem sinu, da se mu vsaj malo posvečam...ja, težka je, ampak bomo že padli v ritem. S pupiko imava malce težav z dojenjem, sicer se doji lepo, ampak ne vztraja, vleče 5-10 min, nato omaga, je še švohcena...tako, da si mleko iztiskam in ji ga dodajam...upam, da se bo uredilo, ker če ne me bo pobralo od utrujenosti .... Toliko zaenkrat, spodaj sem dodala še link do slikic [pati.moj-album.com] Vsem marčevkam, ki so že mamice ISKRENE ČESTITKE , ostalim pa , ki še čakajo želim čim hitrejši in čim lepši porod in zdrave dojenčke!!! Srečno !!!
|