nejcko
|
Prej sem napisala kar dva posta, da bi ja bila čim bolj jasna ampak ok, vera je pač zelo delikatna zadeva, dopušča **** interpretacij. Bom še enkrat poskusila kar vmes komentirati.
IZVIRNO SPOROČILO: SOULatka
si tolk napisala...bom poskusila komenitrat, dokler mi bo tamali pustil
svobodna volja nam je dana od boga-se strinjam. Sem svobodna in zato ODGOVORNA (to je point vsega mojega nadaljnega razmišljanja)!!!
Če si eno z vsem, pomeni, da sprejemaš vse negativne volje nekoga drugega in jo ljubiš, ker drugače ne moreš biti eno. Če tega ne počneš, nisi eno z Njim. Nisem eno z vsem ampak z vsem tvorim eno! In tvoriti eno v smislu, kot ga jaz dojemam, ne temelji na ljubezni, ampak zgolj in samo na neki skupni pramateriji.
Jezus je ljubil tiste, ki so ga pribili na križ. Če ne moreš ljubiti tistega, ki ti je pobil vse, nisi Eno. Ker Bog je tudi eno s tisim, ki ti jih je pobil. Bogu sta ti in Hitler, in ubijalec tvoje družine Enaka. Ni razlike med tabo in njimi. V njegovih očeh. ni dobrega in slabega človeka. Vse nas ljubi ne glede na kaj smo, kaj storimo, vse enako! To je božja ljubezen in to je eno. A si res eno? Glej, moja vera vsebuje tudi elemente krščanstva, vendar se od njega v eneki meri odmika. Par stoletij nazaj bi gotovo gorela na grmadi, če bi "prodajala" svojo idejo Boga/Enega. Torej, moje razumevanje Enega - Dobrega - Ljubezni ne temelji na krščanskem izročilu, torej me osebno ne zavezuje zapoved "odpuščaj svojim dolžnikom" in "ljubi svojega sovražnikak kakor brata". Do neke mere ja, potem se pa moja krščanska vera nekje neha
Ne govorim o ljubezni: jaz in on (to je dvojnost, ne enost: ne ljubezen jaz in moj partner, ker to je ločenost-ljubezen se deli na mene in njega)...ljubezen ki je vse, o tej govorim..o tej, ki nima zahtev. Vsaka ljubezen ima zahteve. Ni brezpogojne ljubezni. Obstaja le ideja brezpogojne Ljubezni. To idejo lahko sprejmem ali pa ne. Zame je brezpogojna ljubezen le ideja/ideal h kateremu stremimo, vendar pa sem kot čuteče in misleče bitje svobodna, da se odločam koga in koliko ljubiti. Odločim se lahko tudi za sovraštvo, a hkrat odgovorno sprejmem posledice tega negativnega čustva.
Glej, vesoljno Eno, kot ga dojemam jaz ni idealno. Ni popolno in ni Ljubezen. Pravzaprav je zelo kruto - sama bi si želela bolj idealno Eno oz. bolj idealnega Boga - Stvarnika. A ustvaril je precej klavrno podobo Ljubezni, se ti ne zdi? No, ampak to ni predmet te debate.
Ne moreš bit v najglobjem bistvu eno, a hkrati bit ločen! To ne obstaja! Obstaja samo na ravni ega! Na ravni ega smo ločeni, v bistvu smo eno!Samo da smo pozabili na to, da smo eno z Njim. Vsako živo bitje, vsak kamen, vsaka materia je unikat, je individuum, ki tvori ta svet, ki tvori Eno. V vsakem je prisotna ideja Enega, je ustvarjen po ideji Enega, a vendar je ločen od njega (in vseh ostalih delov), ker je unikat. In ja, moj ego je tisti unikatni del mene, ki me dela to, kar sem, ki me dela takšno, kakršna sem. Če tega ega ne bi imela, bi bila ... kaj že? Bila bi samo ideja. Tudi kamen je kamen zato, ker je tak kot je, ker ima svoj "ego" (material, obliko), drugače bi bil lahko grmovje ali pa ptica ali pa človek ... lahko pa bi bil le ideja, ampak potem ne bi bil več kamen.
In jaz nisem Francka, nisem opica, nisem jabolko, nisem Eno ... sem jaz/moj ego, ki pa sem jaz zato, ker je Eno tako "hotelo", ker me je nardilo tako, kot sem, ker mi je naložilo nalogo v tem svetu - v Enem.
Ne moreš bit eno in ločen hkrati! Samo v svetu iluzij, smo ločeni-ego ločuje na jaz pa ti, na dobro, slabo! Bog ne pozna nasprotij. In nekje v nas jih ni, smo eno.
Jaz sem ti, in ti si jaz! Ne, jaz sem jaz, ti si ti ... obe sva ustvarjeni po ideji vesoljnega Enega in ga tvoriva. Kot členi v verigi. Veriga je veriga zaradi členov, ki so v njej - brez njih ne bi bila veriga. Členi so med seboj povezani, tvorijo verigo, a hkrati so ločeni. Če en člen odpade - bo veriga še vedno veriga ... nepopolna, a bo še vedno veriga. Sicer se sedaj bere, kot da je Eno nepopolno (glede na to koliko členov vsako sekundo odpade), no, tukaj pa nastopi ideja reinkarnacije ... prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja in trud, da se ohranja popolnost Ensoti)
Še enkrat bi rada poudarila, da je Bog, v katerega jaz verjamem, moj Bog. Je bog kot se je meni razodel, kot ga jaz čutim, dojemam in razumem. In moja vera je moja vera. Ne maram institucionalizacije vere, ker se je to resnično najbolj osebna in intimna stvar vsakega posameznika. Sicer vse religije in verovanja tega sveta spoštujem in sprejemam, ker imajo v bistvu vse isti namen, isto sporočilo, le pot do tja naj bi se razlikovala.
Kakorkoli - to, kar jaz počnem, čutim in doživljam, je moja osebna stvar, in neposredno sem odgovorna le Bogu. On bo tisti, ki bo na koncu "presodil", ali sem njegov dar - svobodno voljo - izkoristila v pozitivno in negativno stran.
In če mi je dal moč pozitivnih in negativnih čustev, bo tudi razumel, da morilca svojih otrok pač ne morem ljubiti. Konec koncev je tudi sam ustavril tako, da se zajec in lisica ne marata
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
... na žalost nič. 
