Freycha
|
IZVIRNO SPOROČILO: cmrucek
Kaj pa lahko izgubiš? Če Bog je, in veruješ vanj, je vse ok. In tudi če veruješ, pa v kočni fazi Boga ne bi bilo, to sploh ni pomembno... vera sama vseeno prinese v življenje toliko upanja in spodbude k dobremu, da v končni to sploh ni več pomembno. Se mi zdi, da še največ izgubiš, če Bog je, pa ne veruješ...
če mi bog ne more pomagati takrat, ko bi ga najbolj rabila (recimo če bo moje dete resnično bolano in bo recimo umrla), ali pa če mi ne more svetovati kako naj živim naprej, zakaj bi imela občutek, da bom kaj izgubila, če ne bom verovala?
Nikoli nisem razumela, da bi mi umrl partner, katerega imam res rada, ali pa celo otrok, pa bi si mogla lagat, da bog že ve zakaj? Da ima bolje načrte zanj? Kaj pa jaz? kdo bo pa mene vprašal, kaj si jaz želim? a mene pa bog nima rad (recimo, če bi bila verna), da mi je odpeljal res ljubljeno osebo? a jaz se moram pa sprijazniti z dejstvom, da je nekdo nad mano, ki se igra slepe miši in določa, koga bo vzel k sebi in koga ne? Zaka je potem ljubezen, če je ob taki izgubi samo žalost in trpljenje? Kako naj bom zadovoljna z odločitvijo boga, če pa ostanem recimo samohranilka in živim eno bedno življenje v nekem podnajemniškem stanovanju in otroku razen lepih spominov na očeta, ljubezni in osnovnih stvari ne morem privoščiti. Od ljubezni in od spominov ni nihče preživel.... Zakaj mora moj otrok celo življenje trpeti in biti prikrajšan za ljubezen očeta, ker ga je bog tako hitro vzel k sebi?
koga slepite? kako se lahko s tem pomirite? jaz imam raje, da rečem: hebat ga, ga je vzela bolezen, cesta, delo, kaj jaz vem kaj.. kot pa da zvalim krivdo na nekoga, ki bi mi moral pomagati in vi še pričakujete, da nisem jezna nanj?
Kaj ti bog lahko sploh pomaga? Prosim lepo? Energijo za popraviti stvari moraš imeti ti sam pri sebi. OK, če ti da molitev to moč in če ti da cerkev prostor, kamor se lahko zatečeš, da si urediš misli - super! Ampak ne me fopat, da ti da bog moč in da ti pomaga. Zakaj moramo ljudje dajati čez trpljenje, kot ga je dal čez Kristus? Pa recimo Adam in Eva? Zakaj ne more biti nam lepše? Kako korist bo imel bog od tega, da ne ustavi ljudi, ki tako naravo uničujejo in bomo v končni fazi same sebe pobili. Če pride do tega, za koga bo potem bog sploh še obstajal? Kaj bo potem tista osnovna energija tudi umrla? izginila? če nas ne bo, potem tudi po njem ne bo potrebe, kajne?
pa še to: verujem vase in se naslanjam samo samo nase. Ker če si sama ne bom pomagala, mi nihče ne bo. Tu nima bog nobene veze. Jaz sem energetsko bitje, ki opravlja s svojim telesom in predvsem umom. Ne pustim si, da bi nekdo drug opravljal z mano in da bi mu morala biti za to še hvaležna. In ko neha biti srce, se telo ohladi in energija odide. Takrat je konec! Kaka nebesa pa pekel, itd..... če bi pekel res obstajal, bi bila nebesa bolj kot ne prazna, ker vsi grešite in v končni fazi se ne spokorite za vse v vsakem trenutku. Če bi se, bi bile vrste pred spovednicami veliko daljše......
< Sporočilo je popravil Freycha -- 23.3.2008 9:24:37 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Drugače pa - ponavljam, da sem ateistka, ampak da se mi pa žegnanje (v tem primeru) zdi en lep običaj. In če mi je všeč kot ritual, pa še vizuelno povrhu, ne vidim razloga, zakaj se ga ne bi udeležila, sploh pa, ker je bilo zame to prvič v življenju. Pač nisem odraščala v krščansko usmerjeni družini - tudi pri tem nisem edina. Moja prisotnost zagotovo nikogar ni motila, razen tistih nekaj sekund po flešu 
- v tem primeru verjamem v to, da si lahko vedno pomagaš sam. 
vem pa točno kdaj je novo leto
