Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80
ne odstopam od svojih stališč, pa ne vidiš veličine v meni
Hvala za izhodišče.
Vedno vprašanje, kako do Boga. Sicer posredno se skriva v stavku Dokaži, Pokaži Ga. Včasih je to vprašanje iskreno. Največkrat pa je samo fraza. Vendar kadar je vprašanje iskreno, takrat ni nobenega dvoma, da Boga ne bi spoznal. Bog se da spoznati VSAKEMU, ki to hoče. To sicer že veste, saj je veliko komentarjev "nič ne potrebujem", "se zanašam na sebe - nisem slabič" ipd. In temu primerni so tudi rezultati. Izjeme ni. NIHČE NI TAKO SLAB, da se mu Bog ne bi dal spoznati. Nihče ni tako izjemen, lahko je samo tako samozadosten.
ti si smotan nkol nism rekla da nič ne potrebujem...o ne...sam z bogom se pač ne obremenjujem...u bistvu mi je čist vseen al je al ni...zdej če ga res ni - je dejansko vseeno, a ne, če pa bog je, so pa dejanja tista k štejejo, vsaj to bi jaz pričakovala od njega....če je pa tok hinavski da ni tko, se pa zard mene lohk v rit ugrizne da bi se mi bog dal spoznati? po moje se me izogoiba ga verjetno kr želodec začne bolet, če pomisli dab mogu z mano debatirat
Poti je več. Res jih je več. Ampak samo ena pa je 100%. Samo ena je pot za katero je Gospod dal svoje življenje. Zato vemo, da je 100%. Ker je sam Sin božji dal življenje. Pa mu ni treba. Lahko bi tlesknil s prsti, pa bi svet nehal obstajati, kaj šele tistih nekaj vojakov onemogočiti. Saj govorimo o Bogu, a ne.
no, seveda več poti, maš avtoceste, pa magistralke, makedam, pa gozdne potke, odvisno sam kolk je avanturista v teb in če jaz uživam, ko se prebijam čez grmovje in trnovje, lazim čez podrta drevesa, se preganjam po makedamu, da se kr praši za mani, a lohk rečeš, da me kljub težavam moja pot ne bo pripeljala do cilja? sam zato k so teb ljubše visoke petke pa gladek asfalt? da je sam asfalt 100%?
En od zakramentov, zelo pomemben za obračanje k Bogu je Sveta Spoved. Sam ne vidim možnosti nekega osebnega odnosa z Bogom brez spovedi. Oz. tudi kadar gre za izreden primer, ko Bog silovito vstopi v življenje razuzdanega posameznika (tega ni malo. Kar nekaj je pričevanj o tem, tu, danes, ne pred 100 ali 1000 leti) sledi temu velika notranja potreba po spovedi.
no no, tale spoved je spet kr ena izmišljotina duhovščine, lepo te prosim...da so meli nadzor nad ljudmi....a misliš da sem nora, da se bom izpovedovala enmu tam, k mogoč tisočkrat slabše živi od mene? bog tko vse vidi a ne in on pol ve kako jaz živim in ne rabim pol nekega posrednika....tale spoved je po moje celo zelo žaljiva do boga...kr neki je...jaz če že, se lahko direkt njemu spovem, župniku? ma ni u snu...
greh = neljubezen (vsako dejanje ki deluje proti ljubezni)
Ko se obrneš na prijatelja in mu zaupaš svoje probleme, težave, nagnjenja sta oba vedno pristranska. On, ki te posluša in ti, ki govoriš, pa vendar tako kot tebi paše. Največkrat odgovora nočeš slišati (saj je tega polno po RR), če se ne ujema s tvojo predstavo, kako stvari urediti. Če je ta sogovornik psihoterapevt, ki se s teboj pogovarja še in še a vedno v območju tvojih meril, lahko takšne terapije trajajo zelo dolgo in dajejo občutek zdravljenja, ker se počutiš bolje. Ampak počutiš se bolje v okviru svojih meril. In rečete, bravo. Paetno, pogovori se s kom.
no, jaz nisem pristranska to vejo vsi prijatelji, k se obrnejo name, ker jim nikol ne povem tistga, kar bi radi slišali zato se v zadevah, kjer rabjo nekoga k jim bo kimu pa joku z njimi, name ni dobr obračat
Ko pa se obrneš na Spoved, pa takoj plaz posmehljivk. V Spovedi se brezpogojno podrediš sodbi Boga. Ni več tvojih meril, ki jih spreminjaš glede na potrebe. V luči neodvisnih meril lahko vidiš in spoznaš svoja dejanja. Si v podrejenem položaju, saj sprejemaš sodbo izven svojih meril. Sprejemaš na sebe prvič sploh spoznanje greha, napake. Sprejemaš pokoro in sprejemaš posledice. V resnici se soočiš s svojimi dejanji, brez strahu da bi te za to obtoževali, zaničevali. Pri spovedi se ločiš od dejanj greha. Duhovnik te (po Jezusovem pooblastillu cerkve) ODVEŽE tvojih grehov. Tu gre še posebej poudariti da gre za odvezanje od NAVEZANOSTI na greh. In ene zadnjih besed duhovnika so "Bog ti je grehe odpustil."
ne, podrediš se sodbi duhovnika, bog nima kake ekstra bnesede zraven...ena zdravamarija pa tri očenaše ni zame neka pokora, k bi jo bog dejansko naložu. a ga maš res tolk za debilnega?sej pravim, žaljivo do njega...to je kr neki, zato da so me nadzor nad ljudmi
Ampak kako to, da Bog odpusti? Da mojega greha več ne vidi? To je ena najčudovitejših skrivnosti krščanstva. V zakramentu spovedi nastopaš ti in spovednik kot prestavnik Jezusa. Zato je Jezus pri spovedi prisoten. Spovedane grehe odvzame Jezus in si jih naloži na svoje rame. Z njimi odide pred Očeta. Ko Oče gleda Sina, naloženega z grehi, ne vidi grehov. Vidi je LJUBEZEN Sina, ki si je samo iz ljubezni do človeka naložil grehe. Oče vidi samo Ljubezen. Greha več ni. Da. Vendar pokora ni vse. Ostale so posledice greha. V očeh Boga sicer nisi več grešen, nisi več skregan z njim, ampak posledice, posledice greha, te ne izpuhtijo. Te vedno odplačamo.
|
Natisni
Če ti povem svojo definicijo, se bo najbrž razlikovala od tvoje in že tukaj se začne....
grow up....a v božička še tud kr verjameš...
