massylou
|
Če vama bo ta informacija kaj v pomoč:
1. naša mala je imela krče že po kakem tednu; pomagale so ji samo kapljice iz koroških lekarn (jih nasplošno hvalijo), ki so nam jih pošiljali na dom. Tako da se krči začnejo različno, enim prej, enim potem, enim sploh ne.
2. malecka je zelo malo spala čez dan in če ni bila na rokah, se je drla, kot da jo iz kože dajemo. In je pač bila stalno na rokah. Tudi zunaj. Več kot pol leta (do 9. meseca vedno manj). In 3x ugibaj: sedaj pri 1 letu je pridkana in se normalno razvija. Ne izsiljuje, ni razvajena... Edino živahna je precej. Gor pa skoraj noče več bit. Je prerastla.
In moja sestra je bila ista: tečka nespečka (boga moja mami  ), kasneje in v OŠ, pa je bila skrajno pridna, odgovorna, resna, NERAZVAJENA, šparavna, samozavestna, samostojna... tudi v srednji in na faksu ter sedaj na podiplomcu.
Glede na različne hipoteze, jaz (in na srečo še marikdo) mislim tako: Otroka lahko razvadiš kasneje, ko mu ne začrtaš mej, ko ga podkupuješ, ko mu namesto sebe ponujaš materialne dobrine (igrače, sladkarije...)..., ko pa je še dojenček, pa nikakor. Lahko mu le vliješ zaupanje v vaju, vase, mu pokažeš, da je upoštevan, ljubljen, poseben... Ko pa se začne osamosvajati in se zavestno oddaljevati od odraslih (plazenje, koraki), se pa skoraj noče več cartat. In takrat, ko dojenček dojame, da z mamico ni ena in ista oseba, pač pa je on individuum, ga je treba začeti vzgajati v pravem pomenu besede (norme, pravila,...).
Po moje je najbolje, da ga kar upoštevata, poslušata lastne instinkte, dojenčka... ostale blablabla pa mirno preslišita ali pa povejta svoje.
|
Natisni
