Snezinka4
|
Pikatara - jaz sem tudi mnenja, da je bolje da se dobimo nekje v bližini porodnišnice in da se vsaj vse prisotne srečamo. Sploh ne dvomim v to, da vajina torta nebi bila najboljša. In prav lepo se zahvaljujem za prisrčno povabilo. Kapo dol, ni kej.  Jaz se sicer z veseljem udeležim sečanja, ampak sem tudi med tistimi, ki nebi bila rada preveč v napoto.
Nokes - kot sem že rekla, tvoja izkušnja poroda je enaka moji pri prvem. Le da sem jaz še tako krvavela, da sem kasirala transfuzijo. Pa narkozo pa odsranitev dela posteljice... Pa ne boste verjel, noben mi ni povedal, da so mi dali 8 dcl krvi. To sem zvedla kasneje od moje mame, ki se je po porodu malo pozanimala pri kolegih zdravnikih. Tudi mene je babica nadrla, ko sem bolečino hotela zmanjšat s krikom. Pa dali so mi plin, naj ga uporabljam, ko ga hočem, a žal jaz nisem dojela da je to plin, sem mislila, da je kisik  . In sem zadevo tako vdihavala, kot da je življenjskega pomena  . Bila zato popolnoma zadeta, ne pri stvari, ko je bilo treba predihavat...k sreči je posegel vmes dragi, ki me je razsvetlil z resnico. Jaz koza pa vdihavala "kisik", ko nora, da ga ja otroku nebi zmanjkalo . Pa nobena babica ni nič komentirala. Je pa res, da jih kaj dosti tudi ni bilo zraven. Sem pa skoz ležala na hrbtu in se počutila kot nasedel nemočen mrož. Ni dobra poza...
Ampak punce zavedat se morate, da ste ve tiste, ki boste porod naredile "znosen" (ob predpostavki, da se naj nebi nič preveč kompliciralo). Me smo tiste, ki bomo ali pa ne bomo znale popadke predihat. Od nas je odvisno kako se bomo spopadale z bolečino. Al se bomo njej upirale (stiskale zobe, preklinjale, obupavale, si mislile, da tako hudo si pa res nisem mislila, da bo,...jamr, jamr, jamr...) ali pa bomo zavestne pri porodu. Kar pomeni, da ko se popadek začne si ne rečemo "joj sranje še en prihaja, ne vem kako bom pa lahko tega preživela, ko je bil že prejšnji tako hud", ampak se postavimo v tak položaj kot nam paše (pa naj babica zraven kriči na vas ali pa se strinja - če bo kričala naj jo pa možek prijazno z nasmehom ven napoti...) in si mislimo, da ko ga bo konec, bo pa še en manj. In bolečino izdihavajmo. Kako predihat bolečino lahko vadite, če se boste kam udarile, al pa urezale (čeprav vam ravno tega ne želim,no), al pa ko vas mali tako brcnejo pod rebra, da zaboli...(sori Lara, ne vem če to predihavanje pomaga pri stalni bolečini v križu... ). Skratka kratki mali vdihi in izdihi al pa dolgi izdihi, to meni pomaga "predihat" bolečino. In to, da moram jaz biti bolj pri stvari in "zahtevat" svoje pravice sem si zadala za drugi porod. Ko so me sprejeli sem začela razlagat, da imam slabe izkušnje s prvim porodom in da si želim čim dalj hodit, NE ležat nemočno na hrbtu, (če se da) posebno sobo, pa muziko. No dobila sem malo večjo sobo (ki je imela kavč, da je vsaj dragi normalno lahko sedel), prinesli so mi radio (pa tudi če nebi imela muzike nebi bilo nič drugače, je čist brez veze), pa ker je bila soba večja, sem lahko hodila. In malo počepala in popadke predihavala hodeč ali pa na kolenih ob masaži spodnjega dela trebuha. Tko mi je pasalo takrat . Ko so me pa hoteli še na CTG priključit in sem se morala uležt na posteljo, pol pa nisem mogla več dol. So bili popadki prepogosti in sem kmalu rodila . In se mi je zdelo, da je vse skupaj hitro minilo, čeprav je trajalo slabe 4 ure.
Še malo bom pametna: Potek poroda je odvisen predvsem od nas samih. Če naletimo na prijazno babico, bo toliko lepši, če pa na tako kot Nokes, si pa ne smemo dovolit, da nas njene pripombe prizadanejo, razjezijo, se nas dotaknejo...strinjat se je treba z njo, lepo se ji nasmehnit, jo pohvalit, kakšno šalo spohat... in delat natančno tisto, kar nam paše (kričat, jokat, stokat al pa pet ). Seveda ko je pa akcija je pa akcija, takrat pa strogo upoštevat navodila.
Treba je vzpostavit stik z babico, pa se nam bo bolj posvetila. In enako velja za sestre katere nas bodo "pedenale" ko se bomo trudile dojit. Saj je njihova služba da nam pomagajo, ampak pomoč je lahko taka ali pa drugačna. Cerar je tudi enkrat rekel, da ni plačan, da je prijazen.
Blazina za dojenje - absolutno jo bomo nabavili. Enkrat je že ena povedala, kje se jih lahko nabavi (http://www.rika123.com/dvojcki.html).
Nokes - kako gre pa dojenje? Jaz si močno želim dojiti oba naenkrat. Je to mogoče? Poznam dve, ki sta imeli dvojčka pa jima ni šlo. Nista pa vztrajali.
Kengurujčki - tudi meni se niso obnesli. Noben od otrok ga ni maral. Eni jih pa blazno hvalijo. Drugi pa štorklje...
Nushka - mene je tudi peklo okrog popka. Predvsem ob večerih ali pa če sem se preveč najedla. Zdaj (21 teden) je že ponehalo.
Barbk - tudi tiste marele, ki ne gredo čisto v horizontalni položaj so po moje ok. Itak moraš notri dat košaro, v kateri bo otrok. Košara ima pa ravno dno. Če je pa preveč postran lahko pa kaj podložiš. Ampka to je že kolobocija... Samo dve mehki košari not tišat se mi zdi pa, da je gneča. Zato smo mi marele (pa zaradi majhnih koles) kar skenslal.
Letnik EW je pa mislim da 2009. Saj to sprašuješ, ne? Vsaj na tega (l.2009) naj bi šla dva avtosedeža, na prejšnjih modelih tega niso reklamirali. Mogoče se motim?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ko sem navajena na dopoldansko tišino. 
. 
. Res se ne bi mogla za nič točno določenega odločit. Se bomo pustile presenetit, ne punce? Sta pa face, moram rečt! 
), se je pa Vitan samo cartal. nato jima je 3 dan močno padla teža, pri Vitanu je bil padec več kot 10 % od porodne teže, kar je postalo zaskrbljujoče. zato sem začela po navodilu zdravnice s hranjenjem na 3 ure na stekleničko. to je bilo zelo izčrpljujoče, saj je skupaj s previjanjem trajalo uro in več, da ju nahranim, včasih pa nista sploh hotela jesti! teža cel teden v bolnišnici ni šla gor in bilo me je strah, da bosta hranjena na sondo. ubožčka! no, nakar me odpustijo in hranjenje doma steče, in danes smo imeli kontrolo teže in sta končno pridobila nekaj 100 gramov!!! 
! lep večer. 
