Bambi D
|
Ojla meta21, sem kar malce spregledala tole temo, pa čeprav bi imela nanjo kaj za povedati. Sama sem pred dvema letoma bila nekje tam, kjer ti praviš, da je tvoja zgornja meja, pa sem se zaradi tega začela kar slabo počutit. Bolj v psihičnem kot v fizičnem smislu. Potem sem se pa nekega dne odločila, da je tega konec in si prebrala nekaj nasvetov po forumih glede prehrane (npr. maxximum portal). Naslednji korak je bil plan prehrane in vadbe, ki sem se ga še kar striktno držala - in tako se je začelo. Najprej sem si dnevno beležila obroke hrane, po kakšnih dveh mesecih pa sem se nanj nekako privadila in ob manjših pregrehah in vztrajni aerobni vaji v letu dni in nekaj mesecev prišla na 61,5kg. Težo sem izgubljala sprva kar hitro, potem pa vedno manj, nato pa ugotovila, da se ne zredim niti, če ne pazim več toliko kaj jem. Glavno je bilo, da sem redno gibala in občasno koregirala pregrehe. In tako je ostalo do sedaj, ko pričakujem prvega otročička. Seveda se sedaj precej manj gibljem in tudi kako sladkarijo več pojem, ampak se s tem ne obremenjujem pretirano. Edino kar ne želim je, da s svojimi pregrehami ne bi škodovala pikici, zase namreč vem, da zmorem in lahko shujšam, z vztrajnostjo in dobro voljo. Zaradi oblek se ne sekiram, če komu pogled name ni všeč, naj se obrne drugam. Modnim smernicam tako ali tako nikoli nisem uspela slediti, saj tudi pri moji najnižji teži (54kg) nikoli nisem imela postave, da bi lahko nase stlačila kako ultra ozko obleko ali hlače. No, tudi če bi jih uspela stlačiti nase, bi verjetno bila bolj podobna klobasici kot sexy ženski , saj imam kar poudarjene boke. Po mojem je vsaka ženska najlepša takrat, ko se sama dobro počuti, ne glede na vse smernice in zapovedi.
|