terida
|
Pri nas se zadnje čase toliko dogaja, da komaj dohajam vsemu in seveda tudi ne najdem nič časa, da bi vam kaj napisala. No, zdaj sem si ga vzela in bom šla kar lepo po vrsti. Erika se je navadila na športni voziček in zdaj v njem tudi spi, čeprav je to še vedno težje izvedljivo kot je bilo v košari. Najbolj važno je, da ujamem pravi trenutek za jo postavit v ležeči položaj, sicer se razburja, kar jo tudi bolj prebudi in potem ne more takoj zaspat. Torej, problem z vozičkom je rešen Tudi GH nam počasi gre, čeprav zaenkrat poje veliko manj kot vaši sončki in jo po vsakem obroku še vedno dojim. Včeraj zvečer sem ji prvič dala razkuhan riž z malo mojega mleka (namesto kašice, ker sem jo pozabila kupit!) v upanju, da se bo ponoči manj zbujala. Predvčerajšnjim se mi je namreč zbudila 3x ali 4x ponoči (niti ne vem, ker takrat spim pokonci in mi ni jasno, kaj se dogaja). No, pomagalo je - ali pa tudi ne, danes se mi je zbudila 2x, sicer se mi je navadno zbujala samo 1x. Ne vem, kaj jo je pičilo zadnje dneve. Je pa res, da meni zvečer spet primanjkuje mleka, čeprav pijem ogromno tekočine. Mislim, da je krivo to, ker nekaj dni sploh ni veliko jedla pri meni in se je zato verjetno ponudba zmanjšala. No, zdaj se je povpraševanje spet povečalo, upam, da mu bo tudi ponudba kmalu sledila Zdaj pa k slabim novicam... Ej, kar vsulo se je. Najprej moj mehur - spet imam vnetje, ki traja že 10 dni, a zgleda, da se bo tokrat zrihtalo samo po sebi (s pitjem tekočin, predvsem brusničnega čaja, ker ursi čaja zaradi dojenja ne smem). Težava je ravno dojenje in to, da so moje bakterije odporne na vse antibiotike, ki jih lahko jemljem. Tiste, ki bi pomagali, pa zaradi dojenja ne smem. No, in me je zdravnica že poslala na infekcijsko kliniko, da naj se oni z mano ukvarjajo, pa se je tam pokazalo, da je bakterij že zelo malo in je vnetje praktično mimo. Tokrat se je super končalo! Sem bila pa včeraj od tekanja do osebnega zdravnika in potem do klinike (z Eriko v vozičku) tako zmatrana, da se mi še danes ne da nikamor ven. Bom šla verjetno samo do trgovine in bom raje malo počivala, da se vnetje res umiri. No, potem pa še 1000x hujša novica - tast je v pristal v bolnišnici z diagnozo raka. Saj nočem preveč v podrobnosti, ker mislim, da mojemu ne bi bilo preveč všeč, da okrog razlagam, a ni glih lepa in zdaj čakamo na izvide... Tako mi je hudo, ker je res krasen človek in še vedno ne morem verjet, da se je njemu to zgodilo. Najini družini sta se (potem, ko sva se midva skupaj spravila) zelo sprijateljili in smo vsi skupaj res kot ena velika družina. In smo zdaj vsi pod šokom. Saj ne znam razložit, a meni se kljub vsemu ves čas zdi, da se bo dobro končalo. En tak dober občutek imam nekje v ozadju in resno računam nanj. Tudi pomislit ne morem na kaj drugega. Uf, kako postanejo vsi drugi problemi lažji, ko si enkrat soočen z enim resnim... No, za konec pa še prometna nesreča - moj je včeraj z avtom zbil enega motorista! Ga je spregledal, ko je zavijal (krivda je tudi na strani motorista, ki je vozil po kolesarski) in je bilo baje grozno videt - motorist je zletel čez avto na eno travo (še sreča, da ni bilo kaj tršega). Zgleda, da ima malo pretresa možganov, sicer pa je z njim in z mojim vse ok. Še dobro! Tudi na pločevini ni toliko videt, kolikor bi lahko pričakovali. Tako se je tudi ta zadeva končala relativno dobro. Kar srce se mi je ustavilo, ko me je poklical in povedal, da je imel nesrečo... Ok, zdaj pa sem dovolj utrujala (tiste, ki se vam je sploh dalo do sem prebrat ). Grem pripravit hrano za Eriko - ko se bo zbudila bo laaaaaačnaaaaa
|