|
ronja -> RE: izsiljlevanje (14.8.2008 19:06:36)
|
muškaš, se strinjam, samo potem pač ne morejo jamrat, da ne gre drugače. Ker potem bi mi morali že zdavnaj pomret.
sazi, saj sem napisala, da je to z vsemi ostalimi stvarmi iz hipermarketa - čistili, zobno pasto, selotejpom,... itd. Res pa je, da porabiva zelo malo čistil, sploh nobenih, ki pobijejo vse bakterije, ker veva, da jih je večina "dobrih" ali neškodljvih... Namesto pralnega praška uporabljava pralne oreške, ki jh lahko uporabiš večkrat, tako da se kljub malo višji ceni na kg splača, pa še perilo nima tistega umetnega vonja. V pomivalnem stroju vedno uporabljava eko program in namesto tablet uporabljava prašek, ki ga lahko daš manj, če veš, da posoda ni hudo umazana (ker ne uporabljam veliko maščobe, navadno ni), itd... Malo je zaradi šparanja, veliko ap zaradi ekologije, najinim otrokom bi rada pustila lep svet...
lory, nama se dobro obnese način, da hodiva v trgovino 1x na 14 dni ali kvečjemu kdaj 1x na teden in to takrat, ko je popust (se zmenjujemo z računi z njegovimi starši), ker se 10% kar pozna... Pa še samo 1x na dva tedna kupuješ razne prčkarije ali priboljške in se to potem ne nabere veliko, tudi če si vsak zaželi kaj.
Tudi midva res redko jeva meso, na splošno 1x na 14 dni, zdaj večkrat zaradi tamale, vendar še vedno kvečjemu 2x na teden in še takrat imava en file oba dovolj - seveda pa pojeva toliko več zelenjave in priloge. Dostikrat pa samo njej naredim mesno-zelenjavno enolončnico za prvo kosilo, da dobi svoje meso, midva pa jeva zelenjavni vok, recimo. To je gotovo en način šparanja, ker meso je dražje kot sezonska zelenjava, pa zmrznjena tudi ni tako draga. Na srečo imam fanta in otročičko, ki jesta vse (jaz pa seveda tudi), tako da n problem kuhat za nas, nihče se ne zmrduje, če enkrat ni mesa ali česa podobnega.
salam skoraj ne kupujeva, mogoče 1x na mesec kako poli, jaz jih itak praktično ne jem, več pa gotovo ne poje. Sir mora obvezno bit in sicer mocarela, fetaki, topljeni in en navadni (lahko je to jošt, livada, merkatorjev hlebček zdravo žvljenje,...). Ampak to so sam poceni siri. Sem pa tja si privoščiva še kakega plesnivega, ni pa to nujno, da je v hladilnku.
Namazov tudi ne kupujeva, jih pa dostikrat naredim - skutni namaz je lahko super, pa sirov, ribji,... in so neprmerno cenejši kot če jih kupuješ.
Alkohola itak ne pijeva, tako da ga ne kupujeva nič, sokov tudi v glavnem ne kupujeva, sem pa tja kakšno kokto za pocrkljat, ali pa kak gosti sok, ampak to je enkrat na par mesecev.
Prigrizki kot pravim 1x na 14 dni si kaj privoščiva - ampak to je vrečka čipsa, kaka čokoladica ali indijanček, smoothie ali kak eksotični sadež in to je to. Za to zapraviva kvečjemu 10 E, več ne bi mogla prišparat s tem.
Kruh veliko pečem sama doma, sicer pa ga kdaj kupi lubi v pekarni, kjer je cenejši. Ampak domač je itak najboljši in najcenejši... Iz mleka, če se skisa naredim skuto, iz nje pa recimo burek, pa je z nekaj sveže zelenjave lahko kosilo. Testo skoraj katerekoli vrste je poceni, če ga delaš sam, ker so večinoma iz moke, kakšno jajce in žlica olja, tak da res ni drago. Tako lahko narediš milijon jedi za malo denarja: domač burek, sirovi vlivanci, domači ravioli, štruklji, jaoziji,... nič od tega ni drago, pa so vsi vedno zadovoljni oz. se čutijo pocrkljani, če to naredim...
Sladkarij v gl. ne kupujeva, razen čokolade, ker jih sama pečem in so nama domače enostavno bolj všeč in so bolj zdrave, poleg tega, da so cenejše. sladoled tud delam sama, vendar moram priznat, da se tu na liter verjetno računca niti ne splača, vendar pa si od ene kepice domačega sladoleda bolj sit oz. je tvoj sladki kot bolj zadovoljen. Večnoma uporabljam margarino namesto masla, pa temne moke kupiva v mlinu, kadar sva blizu, ker so precej cenejše kot v trgovini, itd...
Veliko lahko prišparaš s tem, da hrane ne mečeš stran - to pri nama ni problem, ker imava psa in eventuelne ostanke z veseljem poje - je mala mešanka in je na tej hrani zdrava dočakala zelo lepo starost (16 let), tako da verjamem, da je dobra zanjo. Pa še najrajši jo ima. Sicer pa ji skuham juhico iz piščančjih hrbtov in vratov ali kakih kosti (vendar ima najrajši piščančje vratove) in ostankov zelenjave, dam not malo makaronov za pse in če ji dodam še malo pimenta, je najbolj srečen na svetu. Tak da za psa ni treba nujno kupovat raznih čapijev in pedigrejev in podobnega... Je pa res, da je treba skuhat, to priznam.
Aja, pa nobeden od naju ne uporablja kozmetike, tako da je en velik strošek manj in noben od naju ni mahnjen na cote.
Stare cote predelam v kaj uporabnega, recimo v pleničke za tamalo, v njene spodnje hlačke, jih pobarvam ali poslikam in so tak cortkane, da me vsi sprašujejo, kje sem jih le staknila, da bi oni tudi take... Tak da ni nujno, da če se malo znajdeš, da je vedno to en junk - lahko čisto lepe stvari narediš...
lory, itak da ne šparat pri sinovi hrani, saj jaz tudi ne bi pri njeni! Tudi midva nisva lačna, pa oba precej pojeva, to ti lahko vsak, ki naju pozna, pove, on je zelo športno bitje, jaz sicer tudi (zdaj ne smem), zdaj sem pa in itak veliko pojem. Ampak namesto milijon malih jogurtkov si kupiva nekaj jogurtkov in par litrskih, recimo. Včasih ga pa sama naredim. Namesto vedno enakega kupljenega sadnega zmečkam sveže sadje, ga lepo vmešam v navadnega, potresem s kosmiči in smo vsi v .
|
|
|
|