|
*Tiana* -> RE: Majčice '08 - 3.del (7.3.2008 22:16:01)
|
No, bom pa še jaz kaj napisala, da bo kaj za prebrat. Pa tud kakšen komentar mi ne bi škodil, al pa nasvet.
Sicer ni o nosečnosti, porodu ali negovanju malčkov, ampak o vzgoji malce večjih pikic (mogoče bolj za kakšen drug forum, samo jaz zaupam vam), ampak vem da znate poslušat in dajat nasvete na mnogih področjih, in upam da tud jaz kakšnega dobim.
Danes sva bile z mojo 3 letno hčerko na sistematičnem pregledu pri psihologu (prvič). Tam so mi dali najprej za izpolnit dve poli z vprašanji o otroku (obnašanje, znanje, spretnosti), potem pa sva šli še k psihologinji na pogovor.
Mala je morala nekaj likov vstavit v prave luknje, narisati krog, odgovarjati na lahka vprašanja (kaj sije zunaj, kaj pada, kdo laja.....) in prešteti štiri kocke. Men je blo kr mal hecno, sem mislila, da jo bo kaj težjega preiskusli, ker to res že vse obvlada, tako da je bila ocenjena za hitro razvijajočo inteligentno punco.
Potem pa sem imela tud možnost vprašat kaj psihologinjo (tud v vprašalnikih je prostor kamor lahko vpišeš kaj, kar ne zaslediš v vprašanjih) in jaz sem jo vprašala to kar me že nekaj časa muči. Mogoče mi bo tud katera od vas znala kaj bolje svetovati.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Moja velika pika se zelo hitro razburi za kakšno malenkost (ko ji kaj ni pogodu, dobi odklonilen odgovor glede česa, kar želi...) in takrat večkrat reagira z udarcem (kamor pade pade). Moram povedat, da je nismo nikoli tepli, samo enkrat je dobila eno po riti, pa se zdaj ne spomnim več zakaj, vem samo da je bil razlog dober. Včasih se tudi razjezimo nanjo in povdigne kdo glas, ampak se vsi trudimo, da to ni stalnica in da vedno ve zakaj je okregana.
Me je psihologinja vprašala kako reagiram: Moja reakcija na udarec je taka, da grem na njen nivo (da se gledava iz oči v oči) in ji razložim da to ni v redu, da uporabi pesti ko je jezna, da se vse da rešit z besedami in pogovorom in da ne more vedno vsega dobit oz. naredit kar želi. Da tistega ki ga udari boli in da je verjetno tudi žalosten ker se tako obnaša. Deklica je full dojemljiva in vem da me razume kar ji skušam razložit in vedno ji je kasneje tudi žal in se opraviči, ampak še vseeno se to ponavlja.
Potem vpraša tudi kako reagira oče: Večinoma enako, razen tega, da je on bolj občutljiva dušica in se ga še bolj dotakne kot mene [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] (no ja včasih bi se tud jaz zjokala, ampak po moje zarad nagajivih hormončkov), mogoče ji je to všeč, ker ima tako reakcijo (ker njega večkrat udari).
Potem je vprašala še kako reagirajo moji stari starši, ki pa varujejo otroka: Kolikor sem lahko videla (ko sem zraven) sploh ne reagirajo, kakor da se ne bi zgodilo, oz. ji ne rečejo da bi bilo kaj narobe. Oni to vzamejo za šalo.
Pa je psihologinja prišla do zaključka, da je verjetno to razlog, da se še ni naučila tega, ker dobiva različne odzive. Pravi naj se skušamo poenotiti, ampak z mojimi starši jaz ne pridem skupaj glede vzgoje (predvsem ne z mojo mamo), saj ona je vzgojila že 6 otrok in nobenemu nič ne manjka. Sicer se s tem jaz ne strinjam popolnoma, ampak se ne želim kregat z njo. Potem je rekla, da naj vsaj mi vztrajamo pri tem odnosu in naj bova oba čimbolj enotna.
Sem jo vprašala, če bi mogoče sistem nagrajevanja, ki bazira na zbiranju točk kaj pripomogel k izboljšanju te zadeve. Mislim to, kar sem dostikrat videla na Nanny 911 - ko se otroku postavi nekaj zadolžitev ali omejitev (npr. če do kosila ali v celem dnevu ne pade noben udarec, dobi točko) in potem zbira točke (ala frnikole, nalepke, zvezdice na tabli....) in ko jih doseže npr. 10 dobi nagrado (najboljše naj bi bile sociološke - kakšen izlet ali obisk česa, lahko pa tudi materialne - čokolada, igračka...).
Je rekla, da se ji ta sistem dopade, da velikokrat zelo pomaga da otrok dojame da njegova dejanja prinašajo določene posledice in da ima sam izbiro, kakšne bodo te posledice.
Mogoče bi deloval tudi ta sistem kaznovanja, ko otroka za nekaj časa ločiš (zapreš v sobo) in mu daš čas za razmislek in ko je pripravljen na lepše obnašanje se lahko pride opravičit.
Kaj pa vem, še vseeno se bolj nagibam na sistem nagrajevanja, samo dober mora bit, da ga ne začne otrok izkoriščati oz. da mu ni vseeno.
Kaj pa ve mislite? Mogoče imate že kakšne podobne izkušnje?
A imate kakšen predlog?
Sem pisala tole ene 1/2 ure, tko da ste verjetno že kaj novega napisala. Grem brat, potem pa spat.
|
|
|
|