|
Anonimen -> RE: Velik problem... (17.2.2008 11:23:27)
|
Ti bom napisala eno zgodbo iz Svetega pisma: k modremi kralju Salomonu so pripeljali dve ženski, ki sta se kregali, kdo je mati enega otroka. Dolgo časa sta pred kraljem dokazovali vsaka svoj prav, se kregali in vleki vsaka na svojo stran, potem pa je kralj odločil, da matere ni mogoče določiti, naj otroka razsekajo na pol in in vsaki dajo eno polovico otroka. Ena je bila takoj za, to se ji je zdela modra rešitev, druga pa je začela jokati in rekla, da naj dajo celega otroka drugi ženski, da ga ne morejo razsekati in se raje svojemu lastnemu otroku odpove, kot da ga ubijejo.
Iz te pripovedi izhaja več naukov. Eden je ta, da bi morali starši vedno pred svoje osebne zamere postaviti dobrobit otroka. Druga, ki pa se mi zdi pomembna v tvojem primeru pa je, da je, da v primeru nerazumevanja in odpora z ene strani, se mora najti nekdo, ki bo razumsko našel rešitev, ki bo za otroka dobra. V tvojem primeru je to lahko center za socialno delo (teorej načeloma nevtralna organizacija) ali pa ti. In če nočeš imeti vpletenega CSD, potem moraš ti nastopiti kot nekakšen mediator, umirjevalec strasti in iskalec kompromisov.
Tvoja bivša ima do tebe očitno ene hude zamere, zakaj najbolje veš sam in tudi koliko so utemeljene. Očitno je izgubila vse zaupanje vate. In do tega ima vso pravico. To ji moraš priznati tudi sam. Ampak nima pa pravice otoku (ne tebi!, vsaj po mojem so potrebe otrok pred potrebami staršev) jemati stika z očetom. Pravno lahko to določi le sodišče. In tu nastopiš ti. Je možno, da jo dobiš nekje na samem in se z njo razumsko (!), brez obtoževanj, žaljivk, deljenja krivde, konfliktov... pogovoriš? Da pustiš svoje zamere glede bivše partnerke ob strani in vidiš samo otrokove potrebe? Bivši moraš razložiti, da (pa če je res ali ne, ona pač to dojema kot resnično), da si jo pustil na cedilu in se kot partner, v katerem bi morala imeti oporo, nisi izkazal. Za to je prepozno, ni pa prepozno, da se hčerki dokažeš kot dober očka (ne v smislu, da otroku daš vse in narediš vse, kar si otrok želi, temveč, da si mu za pozitivnega vzornika, voditelja, oporo). In to potem tudi uresničuješ. Mogoče najprej pod njenim nadzorom, npr. greste enkrat na teden na igrišče, vidva s hčerko se igrata, ona pa sedi nekje bolj stran.
Hočeš ali nočeš, za dolgoročno dobre odnose se boš moral nekoliko odkupiti tudi bivši partnerki in ji dokazati, da si zaupanja vreden. Tudi zato, da ne bo hčerka že v rani mladosti od mame dobila ideje, da so vsi moški slabi. In da ne bo te ideje dobivala še od tebe. Zorej moraš požreti svoj ponos za dobrobit otroka. NJej pa moraš dokazati, da si se vendarle pripravljen potruditi, čeprav pozno, a vseeno.
Pa srečno!
|
|
|
|