blak
|
ah, boli ja, mene boli. Od moževe sestre ta malega pelje v gledališče, v knjižnico, na ure pravljic, mu kupi pustni kostum in gre z njim 2x na rajanje, dela z njim miške, krofe, piškote, ga pelje na sneg, na bazen, ga gre vsak dan iskat v vrtec in na sprehod...pa še marsikaj. Pustno rajanje je bilo 200m od naše hiše in mislim, da ne bi bilo težko poklicat. Kakšna maškarca je bil naš pikec? Sploh ne vejo. Če ne bi imeli raznih fešt za rojstni dan, če ne bi bilo novoletnih praznikov, ko so pač družinska srečanja bolj pogosta in če ne bi mi kdaj zaprosili za varstvo, ga ne bi sploh videli. Saj, ko prosimo za varstvo (se resnično redko zgodi), je tašča vsa vesela in ga počuva, ni problema, ampak sama nikoli. Nevem, katera je napisala, da je pač normalno, da imaš nekoga rajši od drugega, ampak zakaj naš pikec sploh nima možnosti "biti ljubljen", zakaj moramo "prositi"? Mah, kot je rekla Spark, saj se ponavadi ne obremenjujem in kar nekaj časa tega sploh nisem opazila, ampak danes je spet en tak dan, ko je malček zašpikalo. Važno, da se imamo radi, ne?
|