Anonimen
|
Ne spada sem-razlog je aninimnost...
Zanime me, kako resnično funkcionira..tudi mnenja tistih, ki ne štima, kot bi moralo in ni vse najlepše.
Sem mati samohranilka s 3-letnim otrokom in novim partnerjem. Z očetom ima otrok stike na 14 dni, vsak drugi vikend. ZDaj je vse lepo in krasno, ko je še majhen in ni zapletov. Kaj naj pričakujem kasneje? Kreganja-v stilu-ti nisi moj oče, ne boš mi govoril tega in onega-ali pa:šel bom k očiju, ki mi vedno vse pusti....ker pač mamica ne SME vse pustiti, ker z njim živi in ne želim, da bo neko razvajeno dete, ki mu je vse dovoljeno.
In kaj bo, če mi bo nekoč otrok rekel: grem živet k očiju, ker mi ti ne pustiš ven do 10-ih? Ker v puberteti, ki je danes že zelo kmalu prisotna, je vsee mogoče. Kako bo, če bova z zdajšnjim partnerjem imela še enega otroka? Kako bo z vikendi, ko moj otrok gre k očetu? Kaj če se bo počutil zapostavljenega zaradi tega in bo imel občutek, da MORA iti, ker se ga hočemo mo "znebiti" za vikend?ČEPRAV TO NIKAKOR NI RES! Ampak-otroci so otroci in si lahko vse po svoje razlagajo. Lahko otrok reče, če bo želel, da zdaj ta vikend ne želi iti k očetu, ker si želi biti z bratcem/sestrico? Imam sto vprašanj, ki me mučijo, ker konec koncev, je tako živeljenje "drugačno".
|
Natisni
