|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Kako si pomagati, kako reagirat?
3.2.2008 2:10:12   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Pikabu

IZVIRNO SPOROČILO: Mič RR
.....ampak...kaj?


... ampak ni ga več, nikoli več ga ne bo....


To je zaenkrat dejstvo, tega ne mores spremeniti. Lahko jokas, stresas jezo, lahko si depresivna, lahko je to konec zivljenja,....veliko moznosti imas, vecina od njih pa pomeni, da zivis na nek nacin tezko. Lahko pa tudi sprejmes, da je tako kot je. To je najtezje, a dolgorocno je to edini nacin, da zivis naprej. V bistvu je to povezano. Ali zacnes ziveti in bos pri tem sprejela tudi odhod, ali pa sprejmes odhod, ki ti bo spet prinesel zivljenje.

S smrtjo je tako kot z vremenom. Enostavno pride, pa ce hocemo ali ne. Lahko bezimo pred njim, na pocitnice, v tople kraje, a se vedno znova vracamo domov, kjer nas caka nase vreme. Lahko bezimo pred smrtjo, a nas bo vedno znova ujela in bolj kot bezimo, bolj nas lovi v svoje zanke. Zivljenje zna biti tezko, vendar na koncu ugotovimo, da je vse v ravnotezju. Toliko kot nam nalozi, nam tudi daje. Toliko zalosti kot lahko prenesemo, toliko nas caka tudi veselja. Prej kot sprejmemo, da je vse to sestavni del zivljenja, prej nam je lepo. Evo, pa sem mal zafilozofirala. Smrti se ne bojim, ne vem zakaj, ampak se je ze dolgo ne bojim. On nekega pogleda v nebo naprej :).

(odgovor članu Pikabu)
  Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Kako si pomagati, kako reagirat?
3.2.2008 11:50:48   
Teya*D.
Ko mi je umrla babica se mi je zdelo, kot da me je povozil vlak.
Čeprav sem jokala je v meni bila neka praznina saj sem bila nanjo zelo navezana in ravno počitnice sem preživela pri njej, ko sem morala domov pa je umrla. pokazala mi je vse skrivnosti njenih receptov za peko peciva in takrat sem kot otrok bila navdušena, da mi je babi izdala takšno skrivnost. Še dolgo sem jokala in še danes, ko imam sama družino se spomnim in mi kar solze spolzijo po licu.  Nekaj časa se enostavno nisem mogla sprijaznit in ker so bila kosila ob sobotah pri njej sem bila pripravljena na odhod, ko sem se spomnila, da babice ni več sem se sesedla na kavč in začela jokati. Še leta za tem ob praznikih še vedno vonjam njeno pecivo, dobro hrano.... Predvsem pa pogrešam rojstnodnevne torte, ki so bile narejene predvsem z ljubeznijo. Kadar mi gre kaj narobe se prvo spomnim kakšen nasvet bi mi dala, kaj bi rekla, naredila. Da mi je lažje pa jokam, ker vem, da če bi držala v sebi bi me razneslo.  Vsem skupaj en user posted image

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Kako si pomagati, kako reagirat?
3.2.2008 14:28:21   
Anonimen
Ja tak občutek je,kot,da te pol manjka kot,da nimaš znotraj nič.Vse je prazno.....počutiš se kot bi bil najbolj zdrogiran.

(odgovor članu Teya*D.)
  Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Kako si pomagati, kako reagirat?
3.2.2008 14:30:41   
Anonimen
Ko je sodelavki umrla mama sem videla, kako je bila potrta. Pri 40 letih je izgubila mamo, ki ji je vedno stala ob strani. Veste kaj sem si mislila, ti si jo imela, stala ti je ob strani, še več, rada te je imela, bila si ljubljena. Kaj pa jaz? Žalujem za živečo materjo, ki to ni, ki me ne mara. Vem, da je hudo, ampak dajte, poskusite pomisliti, da vam je bil čas ob njih nekaj nepozabljivo lepega, nekaj, kar nekateri nikdar tega ne bomo doživeli. Kolikokrat kolegicam rečem, naj še namesto mene uživajo v stikih s starši, jaz ne morem, kajti oče mi je umrl, ko sem bila še majhna. Razumem pa, da je ta bolečina res grozna, saj ni minil dan, da ne bi jokala za njim, toliko bolj, ker sem pri materi našla samo trdo roko. Sicer pa, če nas imajo res te osebe rade, ki so odšle, želijo samo, da živimo življenje veselo in srečno. LP

(odgovor članu Teya*D.)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?