anarabarbara
|
Bom pa jaz malo zagovarjala zdravstvo. Enkrat sem že napisala, da včasih zelo težko precenit, kdaj CR in kdaj ne, ravno zaradi komplikacij, ki lahko sledijo CR. Če ima človek malo več podkožnega maščevja, potem je bistveno težje (in bolj nevarno) delat operacije skozi trebuh, pa še rane se slabše celijo. Mogoče (ne trdim, da je res) je bil to eden od razlogov, da so se odločili dlje vzrajati pri vaginalnem porodu in prej poskusili z vaginalnimi manevri za premik otroka. Kdaj točno je trenutek za CR, se včasih 5 dobrih ginekologov med sabo skrega. To, kar se je dogajalo naprej, je bil zaplet, ki je možen po vsaki trebušni operaciji in razen čiščenja in antibiotikov ni veliko za narediti. Osebno bi poskusila it s tako rano hitro domov, ker je pač v bolnici zelo veliko nevarnih bakterij, ki jih doma ni in je v bolnici več možnosti, da se take bakterije naselijo na rano. Tako da s strokovnega vidika morda ni bilo vse črno. Kar je pa ZELO narobe, je pa odnos. Taki komentarji, kot jih je slišala dragonlady, nikakor niso na mestu. Če bi bila jaz na njenem mestu, bi si želela tudi psihološkega svetovanja, predvsem pa razlage, kaj se z mano dogaja in zakaj. Najhuje je, če se dogaja nekaj, kar veš, da ni običajno, pa si tega ne znaš razložit. Ni čudno, da je dragonlady padla v depresijo, ko pa je imela celo nosečnost težave, potem pa še ob porodu. Žal pa naša država zadnja leta čedalje bolj varčuje na zdravstvu in ta trend se bo samo slabšal. Bogati več nočejo plačevati za manj bogate in zgodilo se bo to, kar se dogaja v Ameriki - če bomo plačali sami, bo oskrba odlična in prijazna. V nasprotnem primeru bomo pa naleteli na izmučene in nezadovoljne zdravnike in sestre, ki tudi ne bodo imeli ustrezne opreme. Dragonlady, želim ti vse lepo za naprej
_____________________________
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat bo jasno, da se denarja ne da jesti.
|