mamsi
|
Veliko navad je treba otrokom privzgojiti, on ne ve, kako svet funkcionira in spi, kakor njemu paše, zraven pa zahteva, če lahko, tudi način uspavanja, saj je vendar pri mamici najbolj prijetno in varno. Ker pa ljudje spimo predvsem ponoči, ga je treba tudi navaditi na take cikle spanja, sam ne ve. Jaz ti svetujem, da uvedeš trden red v njegovo življenje, na kar se bo lahko zanesel tako podnevi, kot ponoči. Lahko bo dolgotrajno ampak se splača. Uvedi obrede pred spanjem in približen čas spanja da malecki dobi ritem. Odloči se, na kakšen način ga boš vedno dajala spat (ne uspavala, to mora narediti sam, če želiš spati celo noč) in se tega tudi dosledno drži. To mu bo sigurno pomagalo zaspati, ne takoj ampak s časoma bo to rutino sprejel in ne bo več težav. Ko bo zvečer znal sam zaspat, seveda mu pomagaš, da se umiri, lahko začneš z učenjem samostojnosti tudi ponoči tako, da ga ne jemlješ iz posteljice, daj mu vedeti, da ponoči ne bo deležen veliko pozornosti, le toliko, da se prepričaš, če je z njim vse ok in da boš vedno prišla, če bo zajokal. Postopoma, korak za korakom, pa bo. Pri nas je tako že od 3 meseca starosti (zdaj je 7 mesecev stara in zadeva je rutina): Zvečer jemo, se igramo, gremo se umit in u pižamco, pri tem jo božam po hrbtu in pustim, da se nagica malo razbrca. Nato gremo v dnevno, malo zapleševa ob uspavankah (2-3 pesmice), greva u sobico, jo podojim, dam še budno v posteljico zapojem 2 pesmice ugasnem luč in grem iz sobe. Mala še malo gode in lepo zaspi. To je obred, ki se ga je navadla in NIKOLI ne joka. Upam, da sem ti kej pomagala, pa veliko sreče;).
|