Rubin.
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ribica RR Samo se to - v vrtec pri treh letih - jaz sem absoultno proti temu, vidim vec minusov, kot plusov, sploh pri socializaciji in samostojnosti. Prej kot gre, manjsi stres je - po nasih izkusnjah in izkusnjah nasih vrzgojiteljic. To si ga pa tako mimo pihnila, da ga bolj ne bi mogla. Pri treh letih, se lahko otroku že marsikaj obrazloži in tudi ogromno že razume. Sem jaz imela več težav, ko je hči šla v vrtec kot ona. Kaj se pa tiče socializacije, bi lahko rekla, da je bila bolj socializirana, kot pa nekateri drugi, ki so že od prvega leta v vrtcu. Nikoli se ni pulila za igrače, nikoli ni tepla nikogar, vse to je doživela prvič v vrtcu in je bil kar šok. A ti misliš, da otroci, ki so do treh let doma nimajo stika z vrstniki ali drugimi otroci? Kar se pa tiče samostojnosti: sama je šla na wc, se oblekla/slekla, jedla,... Vse je odvisno kako otroka vzgajaš doma in kakšne navade mu privzgojiš. Je pa res, da če ga daš pri enem letu v varstvo, kjer je praktično najmanj 9 ur, levji delež vsega naštetega naredijo vzgojiteljice. Če pa je otrok doma, pa je vse na tebi. Pa še to: vsak otrok je drugačen in nekaj je dobro za enega, kar za drugega ni in obratno. Sem se pa jaz pogovarjala z vzgojiteljico, pri kateri je sedaj moja hči in je rekla, da je absultno za to, da je otrok do treh let v varstvu domačih, ker v tem času potrebuje predvsem toplino, bližino in nekoga, ki mu je vedno "pri roki", kar v vrtcu ni mogoče pri dveh vzgojiteljicah in 14 malčkih. In bojazen, da tisti, ki so doma ne bi obvladali vsega, kar znajo tisti, ki so že od prvega leta v vrtcu, je odveč. Jer rekla, da se naučijo vsega v dveh mesecih. In to ji lahko samo potrdim.
|