Gina
|
Se strinjam z loco. Ti se moraš naučit parirat ljudem, ki se hecajo iz tebe. Toliko bolj na nivoju moraš zajebancijo obrniti na njihovo vižo, da se jim bo ali zdelo smešno, ali pa se te bodo bali. Oboje je ok. Pa razlika je, ali se malo hecajo, kot se vsak heca občasno, ali pa se podlo zafrkavajo. V slednjem primeru se ne moreš hecat nazaj, ampak moraš veliko bolj odločno pokazat, da se tega s tabo ne morejo iti. A veš, ljudje te ne morejo ljubiti, dokler te ne spoštujejo. Spoštujejo te pa kvečjemu takrat, ko ti spoštuješ sebe. In če spoštuješ sebe, pač tega ne dopuščaš. Odkod ti ideja, da če nekaj ignoriraš, tisto neha, izgine? Tako kot sem rekla, naučit se jim moraš parirat. Pa ne si domišljat, da kje ni isto. Povsod je na nek način podobno. Z odtenki, ampak nikjer ni nobena družba, služba brez takih ljudi. Oni se na tak način potrjujejo, ti pa moraš biti večja, močnejša od njih, pa predvsem bolj pametna. V hipu moraš vklopiti možgančke, ker možgani ti prinesejo v družbi vse, kar rabiš. To se da naučit, a veš. Pa še to, zakaj naj bi bili ljudje kar naprej za nekaj prizadeti? Jaz nisem prizadeta, če me opravljajo. Zakaj bi bila? Jasno je, da tudi mene opravljajo. Kaj naj bi pa to povedalo o meni? Nič. Pove nekaj o okusu tistega, ki opravlja, pa morda se kdaj pove tudi to, da nisem popolna. pa kaj? A nimam pravice biti popolna? Daj no mir, seveda sem lahko. Pa če cel svet govori, da sem zanič, butasta, akj vem kaj, mi čist zlo dol visi. Kaj čem delat s takimi, ki to govorijo, mislijo? Itak da jih imam lahko samo za: dober dan, kakšno je danes vreme? Pa kaj? Zakaj bi me moralo prizadet, če nekdo meni o meni, da sem zanič? Pa da zato ne bi smela nič o nikomer povedat, da ja ne bo prizadet ? Jaz po pravici povedano težko razumem, da ljudi kar vsaka oslarija tolk prizadane. To je stvar razuma, če pa si kar naprej prizadet, ap to lahko pomeni samo eno samo stvar: Ne zaupaš si, odvisen si od mnenja drugih, precej si zakompleksan. A si zdaj prizadeta, ko sem to napisala? A vidiš, kadar ti nekdo reče nekaj o tebi, se lahko vprašaš ali je to res ali ni. Če je res, si rečeš, ok, bom nekaj storil v tej zvezi, da bo boljše. In zato nisi prizadet, ker si odpustiš, da nisi popoln. če ugotoviš, da tisto sploh ni res, si misliš, da pač ni res in kaj pa potem, če nekdo misli narobe. Je pač butast, da misli take neumnosti, al pa neveden al pa zmeden, da mu to hodi na pamet trditi, v nobenem primeru pa se ne moreš zato sekirat. štekaš?
|