|
Svet -> RE: Marčevke 2008 - 2.del (24.3.2008 9:28:41)
|
Hvala punce za dobrodošlico!
Takšna je moja porodna zgodba: na rok, 14.3. se seveda ni nič dogajalo. Naveličana sem bila trebuha, svoje okornosti, bolečin ob premiku male v trebuhu, predvsem pa sem imela dovolj vseh firbcev, ki so mi pošiljali smse, če sem še v 1 kosu. Upala sem, da bo čimprej otroku v meni tesno, a nič ni kazalo. Glava na danD še ful gor, odprta 1 cm, maternični vrat 1 cm. Skratka, nič vzpodbudnega.
Naslednji dan sem pač nekako preživela- trudila sem se početi čim več stvari, da nebi mislila na to, kako zelo si želim roditi. Pa sva z mami odšle na sprehod, držala sem ji vrečko, ker je vmes nabirala regrat, čvekali sva, ful sem se najedla...valda o kakih popadkih ali bolečinah pa ne duha ne sluha...nič.
Ponoči sem spala kot angelček in celo šla na wc samo 1x. Nikjer nobenega čepa odluščenega, nič. Potem pa zjutraj...mokro med nogami. Grem v banjo, nakar se mi vlije. Joj, sem bila vesela. Vedela sem, da bo to dan, ko bom rodila. Vzela sem si čas. Umila sem si glavo, medtem ko sem mojega čakala, da pride iz službe,ja v ned je delal. Seveda me je napizdu, ker sem si umila glavo, češ kaj mi ni jasno. Bil je prej doma, prede sem bila jaz zrihtana.
Voda odtekla torej ob 6.35, ob 7.15 bila v P,odprta 5 cm!!! Nič bolelo, tako da mi ni bilo jasno, bila pa sem vesela, ker sem vedale, da sem na pol:)[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] birokracija in ctg trajala do 8.30, potem šla na klistir in britje pa spet pod tuš in v porodno sobo prišla ob 9:45. Pustili so me do 10:45 z mojimi popadki, ki seveda niso bili dovolj močni, zato so mi dali umetne in ti so bili kar kmalu na 3 min. Moj me je vmes masiral po križu, ker je bolelo kot hudič, Okoli 12:20 so prišle v P sobo 3 babce. Vedela sem, da bomo rodili. Ko sem pritiskala, je ena od babc ugotovila, da je mala nekako čudno obrnjena, zato mi jo je nekaj obraćala. To je seveda bolelo, a ko sem potem pritisnila in je ven pogledala glava, z naslenjim popadkom pa že cela Neža, sem bila najsrečnejša.
Bolečine pozabljene.
Babice niso bile posebej prijazne, bile so hladne, a profesionalne, zato jim nimam kaj reči. Pričakovala sem tople besede, vzpodbudo, ki jo nisem dobila, sem se pa zadovoljila s profesionalnostjo, kar je seveda najbolj pomembno.
Zdaj sva z Nežo doma in priznati moram, da je z njo svet lepši.
Ona je moj SVET in tudi moj sinko je moj SVET.
Zato sem SVET, ker sta moja otroka moj SVET!![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|