eva78
|
Ojla marčevke!
Naša Neli pridno spi, jaz pa hitro skoknem na RR,da preverim,kako je kaj z vami- ostalimi marčevkami. Nasy, Lucalu- hvala za PZ, meni je Pz zelo fajn prebirat, saj se mi zdi, kot da se poznamo.... se vidi,da smo se kar dolgo spoznavale skozi maile in upam,da boste tudi ostale objavile PZ.
No pa še jaz prilagam svojo PZ:
Začelo se je ob desetih zvečer 20.02., ko sem opazila vodeno krvav izcedek. Z mojim sva se kar odpravila proti Celju, saj sem mislila,da mi odteka plodovnica. Pri pregledu je ginekologinja ugotovila,da gre za razpok ovojev. Po pravici povedano še danes nisem preverila, kaj to sploh je. Ostati sem morala na oddelku, čeprav sem potihem upala,da bom šla še domov. Po jutranji viziti 21.02.so mi dali gel za mehčanje in odpiranje MV,i je začel delovati popoldan v obliki čudne bolečine- rahlih popadkov,ki so me spreletavali skozi medenico. Cel dan in celo noč do jutranje vizite v petek, 22.02. sem imela te zoprne bolečine,vendar CTG ni kazal nič posebnega. Končno v petek zjutraj pa sem že bila odprta 3 cm in napotili so me v porodno. Meni je šlo kar na jok, ker sem vedela,da moj dragi ne bo prisoten zaradi njegove želje.
Sestre iz oddelka so že javile v porodno,da mojega dragega ne bo, vendar si je takoj po mojem klicu premislil in v rekordem času prispel v porodno.
Sprva sem imela babico Jožico, mlado punco, zelo prijazno, nato pa jo je zamenjala prav tako mlada ženska,ki je bila drugi dan v službi s porodniškega dopusta. Zdravnica mi je predrla mehur, dali so mi umetne popadke. Ko je bilo fejst hudo, sem predihavala,kolikor sem pač zmogla, sem se spomnila na dihalne vaje v MŠ. K sreči sem se zelo hitro odpirala in kaj kmalu je zdravnica otipala že Neline laske. Z mojim sva se sprehodila še do WC, potem sem malo še probala stoje, pa na žogi,pa čepe, potem pa je šlo zares. Potiskala sem kolikor se je dalo, pa ni šlo. Naenkrat sem začutila oster rez in navodila ene druge starejše babice,da naj potisnem,kot so me učili v MŠ. Moj dragi je izrazil željo,da mora iti ven,pa ga ta starejša babica ni pustila. Je bila huda nanj, češ,kaki dedec je,da me zdaj zapušča,ko bo najlepše.
Ampak ni zdržal, vendar mu tega ne zamerim. Ves čas poroda,ko je bilo najbolj hudo,sva se fejst prijela za roke, pogledala v oči in vedela,da bova skupaj zmogla. K sreči ni bilo z moje strani nobenih psovk, vrešča, jeze, jaz sem rabila samo tišino.
Končno sem potisnila tako,da je nekaj toplega planilo iz mojega telesa in veselo zajokalo. Pa sem zajokala še jaz, pa novopečeni očka in vse se je srečno končalo. Potem pa šivanje, pa umivanje in nazaj na oddelek. Porod je bil končan v 4 urah in k sreči imam samo prijetne spomine. Kar je najhujše, so samo številni šivi, pa tudi ti že v 14 dneh veselo popuščajo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
? 
. pa danes mi je nekaj slabo... sej ne vem, a pisha dela al kaj drugega. 
. 
NČK ti svetujem, da te dni ne hodiš v športne trgovine, sej kakšnih športnih rekvizitov pa res ne boš rabila te zadnje dni 
, še zmeraj ko sedim imam joške naslonjene na trebuh kar me sili v pokončno držo, kar je pa tudi velik plus tega, drugače sem kar hitro pukl v drži 
.... 
. Tega pregleda namreč ne delajo pri nas in sem se morala peljati 30 km daleč (v bolnišnico). Pridem v B, oddam apirje in mi sestra reče, da naj počakam...in čakam in čakam.... nič. Ljudje, ki so prihajali za mano, so hodili naprej. Najprej sem mislila, da je pač ta moja preiskava malo bolj zakomplicirana in da moram zaradi tega čakat tako dolgo. Po eni uri se le opogumim in vprašam sestro, če so slučajno pozabili name...in seveda je res založila moje papirje za računalnik. Potem sem takoj prišla na vrsto. Kri mi je vzela zelo grdo, ker me še sedaj boli roka. 
, grem kuhinjo pospravit, pa po otroka v vrtec ... potem pa zvončke nabirat - sam kam 
. pa hitro
