|
RE: koliko vas je, ki NE dojite 24.1.2008 13:20:42
|
|
|
|
lex
|
jaz sem 1 dojila do enega leta, sicer je prvi mesec rabil, da je pridobi nazaj telesno težo, ampak potem ama je steklo. če me danes kdo vprašal bi rekla, da nikoli več ne grem skozi te muke. po 4h sva bila skupaj, da se je najedel za 1 obrok. kar spal je zraven. ta druga si je naredila mleko v roku 1 tedna. res je, da sva ostali v bolnici 1 dan dje zaradi kontrole dojenja in tam so ji začeli dodajat, ampak se mi je oma naredilo čisto dovolj mleka, dokler ŠOK popokane bradavice do konca (sicer ma ena moja kolegica še bolj, a ima le eno, jaz sem imela obe), ker ač nisem imela za 1 obrok 1 dojko sem ji vedno dajala obe, sedaj pa 1 namesto druge pa flašo, nakar so me zagrabli še žolčni kamni in takrat sem se ustrašila, da je kaj drugega n sem nehala dojit, itak se je še samo cartala pri meni in me mučla s spokanimi bradavicami. pri 2 mesecih je prešla na flašo in sedaj je samo na flaši. Bolj je zalita kot je bil aleks, pri vsaki flaši sem se jokala, da nimam melka, da se mi zdi krivično, da 1 sem dojila 1 leto, drugo pa samo nekaj tednov. pa kaj, sedaj čakom 3, ki ga mogoče sploh ne bi bilo če bi dojila. še 1x se bom potrudila, da probam dojit, silila se pa ne bom. zakaj: aleks je bil do 8 mesecev veliko več bolan in že tud na AB, alina jih še vidla ni in sedaj je dobila prvo vročino - gripo. aja pa še to, ko sem šla na operacijo kamnov mi jo je bilo veliko lažje pustiti doma, da so drugi skrbeli zanjo, kot če bi jo dojila in bi jo vlačila zraven v bolnico, kjer je bila soba že itak prenatrpana in sem drugi dan po operaciji že bila doma. pa tudi sedaj j lahko pustim kje za par ur, tega pri aleksu nisem mogla, pa bi pasalo
_____________________________
Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud) ----------------------------- Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120
|
|
|