IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Meta, razumem te, dala sem to skozi, vendar....
problem imaš ta hip zaradi sebe, ne zaradi njega, pa če se še toliko čudno sliši. Ti si ne daš dihati, spati, trezno razmišljati. Zastaviti moraš iz druge strani, če želiš biti srečna.
Prva stvar je, da je svet narejen tako, da nič, ampak čisto nič ni večno, da se vse spreminja, zato je prva stvar, prvo pravilo na zemlji, da se ne smemo na nič tako zelo navezati, da bi zahtevali, da tisto imamo. Ti pa zahtevaš moža, točno tega, konkretnega, ki te ne mara dovolj. Prav je da uživaš v stvareh, ko jih lahko, uživaj trenutek, prav je, da ljubiš, prav je, da se imaš fajn, ni pa prav, da si karkoli lastiš. Dokler si nekaj lastiš, imaš problem. Ti ga imaš iz tega razloga.
Druga stvar, ki je ne razumem. Zakaj se tepeš za ljubezen nekoga, ki te ne ljubi več? Zakaj na silo zahtevaš nekaj, česar ta hip ni? Kaj nisi vredna nekaj več kot to? Si ne zaslužiš nekoga, ki te bo ta hip ljubil in spoštoval? Ni boljše sicer biti brez njega? OK, razumem, da ti je dajal reči, ki so ti bile pomembne in razumem, da ti ni fajn, da si jih zgubila, to vse razumem, vendar on ti teh reči že nekaj časa ni dajal, nudil, ti pa na silo zahtevaš, da se čas obrne nazaj, da je on tak, kot pred leti....to ne gre. Živiš v tem hipu, sprejmi, da njega z uslugami vred ni več. Je pa nekje na vidiku nekdo drug, ki bo ravno tako ok, samo ti tega ne vidiš, ker gledaš nazaj. nazaj ni več. prečrtaj, zbriši. Glej naprej.
Tretja stvar. Zakaj misliš, da bo otrokom zanič, če boš ločena? Kr neki. Žališ vse otroke ločenih staršev, ki živijo ok, ki znajo uskladit vse skupaj. Saj življenje otrok ni odvisno od tega, ali so starši poročeni, živijo skupaj ali ne. To je neka iluzija, prav trapasta v tvoji glavi. Tudi nimajo otroci ves čas kufrov. Otroci imajo lahko dve krasni, urejeni družini, se pravi še eno dozo ljubezni več, kot sicer. ČE! so straši dovolj zreli, da lahko otrokom to nudijo.
Četrta stvar, življenje ni potica. Vsak ima svojo dozo reči na glavi, vsk malo drugo, ampak krivice so kar naprej v življenju, eni doživijo take, drugi drugačne. J... ga. Tako je. Sprejmi krivice, sprejmi smolo, napravi si iz nje mast za rane. Obrni jo v svoj prid. Mogoče je pa ločitev najboljša stvar, ki se ti je v življenju zgodila, čeprav danes tega še ne veš. Pri meni je bila ločitev dobra stvar. Mogoče se boš začela ukvarjati s sabo, ugotovila, kaj vse se skriva v tebi, se začela zanašat nase, pojma nimam kaj boš ugotovila. Vsekakor pa je najslabša stvar gledat nazaj. Glej naprej. On te ne mara. Pač te ne mara. Kaj moreš. To ne pove nič o tebi, zgolj o njegovem okusu. In kaj potem? Ti moraš imeti nekoga, ki mu boš po okusu in tudi on tebi. in verjemi mi, če ti nisi po njegovem okusu, bi slej ko prej bila tudi ti ob njem nesrečna. Ker ljubezen je daj dam. in če ti opn ne bi dajal tistega, kar rabiš, bi ti še kar zahtevala od njega, naj bo tak, kot prej, on pa ni več tak kot prej, ti ne bi mogel ničesar dajati, bi ga imela ti slej ko prej dovolj v takem odnosu. Torej je pošteno, da je šel. Sprejmi dejstvo. Šel je, ni konec sveta. Začni živeti zase in za otroke.Uživaj v tem. vse je v glavi.

Moje ga življenja je konec se mi zdi in razjeda me, da otrokoma nisem mogla dati prave družine, ampak da bosta vse življenje s potovalko enkart pri njem, potem spet malo pri meni...
tako sem obupana. kako iti skozi?

Po moje sva se preveč odtujila, ampak  za to je predvsem on kriv, ker

Kako pa človek sploh predela ta šok?

Težko. Ampak gre. Počasi. Zelo počasi.

Ampak bodi pripravljena na vse. Vse še pride.

tako sem se trudila za vse, družina mi je bila vse na svetu,

IZVIRNO SPOROČILO: metaa

Pozdravljene.
Skupaj sva bila 10 let, 5 let poročena, imava dva čudovita otroka, stara skoraj 2 in 3 leta. Odločil se je, da me nima več rad, da ga je ljubezen minila. In to isti tip, ki je jokal od sreče na poroki, ki mi je prav vsak dan napisal listek, da me ima neskončno rad in da ga neizmerno osrečujem. Druge nima zagotovo, enostavno ne čuti ljubezni. Sedaj že 2 meseca z otrokoma živim pri starših, tamalidve on včasih vzame. Zmerom mislim, da bo prišel k pameti, da bo razmislil, ampak ne vidi več poti, vedno znova pravi. Ločitev torej sledi. Čisto sem na podnu, ne morem zavržt 10 let tako globokih čustev, vsakič, ko pogledam otroka, mi je hudo, ker bosta brez družine. tako sem se trudila za vse, družina mi je bila vse na svetu, tudi njemu sprva. saj otroka zelo ljubi, mene pa prav nič več in ne želi niti poskusiti spet. Sem čisto na tleh, svet se je zrušil in ne vidim prihodnosti (saj vem, da se moram pobrati zaradi otrok, ampak enostavno sem zrušena). tako ga ljubim in tako zelo boli. Moje ga življenja je konec se mi zdi in razjeda me, da otrokoma nisem mogla dati prave družine, ampak da bosta vse življenje s potovalko enkart pri njem, potem spet malo pri meni...
tako sem obupana. kako iti skozi?

IZVIRNO SPOROČILO: piščanc

pozabi vse kar si mislila da bo in glej naprej. naredi križ čez stare želje in poglej novim naproti. poglej tvoja dva sončka in ju poljubi. vsakič, ko te take misli obhodijo. družino tvoja otroka imata, samo ne obžalovati tistega kar nimaš. glej na tisto kar imaš.

nisi bila ti nesposobna imeti družine, to je tvoj partner in njegova egoističnost. ne bom pa nikoli razumela, kako lahko nekateri dajo sebe pred družino, ki so jo sami ustvarili, NIKOLI! zavoljo ljubezni?? sedaj bi moralo biti poleg ljubezni še spoštovanje in prijateljstvo. kako lahko zavrže vse to?

kaj naj ti še napišem. žal mu bo, ker si super punca in upam, da kmalu najdeš sonce med oblaki