Rubin.
|
Tudi naša mala mis ni nikoli oboževala spanja, že od čist mičkenega naprej. No pri nas je bilo tako: nekje pri 6m sem začela uvajati red pri spanju, zjutraj se je zbudila nekje okoli pol sedme, spat je šla okoli 10h in je spala do 12h, popoldan je šla spat ob 14h in je spala do 16h, zvečer ob 19.30h. To so bolj okvirne ure in ne točno do minute. Nekje pri 16m sem iz dveh počitkov dnevo prešla na enega ob 11h do 13h, večerna ura je ostal enaka. Sedaj pri 2,4 letih pa imamo spet težavo. Kadar sem jo hotela dati popoldan spat, mi takoj pove: mami ne spat, ne spat in bi vse naredila da ne gre spat. No, ker je popoldansko spanje postalo takšna muka (sicer ko je zaspala je spala 2 uri, samo kaj ko zvečer niti pod razno ni bila zaspana, meni pa res ni da jo še okoli 22h lovim po hiši ), sva se mučili tudi po eno uro (muka za mene, ona se je itak zabavala na svoj način), tako da sem sedaj ukinila popoldansko spanje. Je pa katere dneve  , ko jo že ob 17h vrže in zaspi, potem pa imamo ob pol šestih budnico. No iz dneva v dan je boljše, popoldan ne prakticiram več spanja, zvečer (okoli 19h) pa v sekundi zaspi  in imava z  cel večer zase.
Sicer pa je dejstvo, da otroka ne moreš prisiliti da: zaspi, je, pije, lula in kaka, to so stvari nad katerimi ima samo on kontrolo in nihče drug.
Svetovala bi ti, ne glede na to kaj smo ti odg. oz. koliko drugi otroci spijo, da prisluhneš tvojemu otroku in če ne rabi spanca potem, ga pač ne rabi, ne glede na koliko je star.
Enim se pač zdi škoda časa za spanje - naša je že takšna.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
