|
Anonimen -> Zakaj so ene mame take (3.1.2008 18:24:49)
|
Pozdravljene.
Tudi jaz sem se namenila, da napišem zgodbo, da vsaj malo olajšam bolečino, ki me boli. In kdo je kriv za to bolečino? Moja mama. Mama, ki bi mogla biti čutna, prijateljska, ljubezniva je do mene vse prej kot to.
Čeprav vem že od otroštva, da sem bila zanjo le en "tamav", ki je plesala, kot je ona želela, mi je pred kratkim dala jasno vedeti, da njej ne pomenim nič. Še več. Sem za njo najbolj zlobno bitje s tega planeta, ker sem se ji upra. Končno!!! In to pri dediščini očeta (dedovala sem nujni delež, ko sem bila še mladoletna), ker se nočem odpovedati v korist bratu, ki je ostal na kmetiji. Zakaj? Zato ker se mi trapasto zdi pustiti nekomu, ki nima najmanjšega spoštovanja do svoje sestre. Brat pa je celo pripravljen ponuditi tak kos zemlje, ki se ga hoče znebiti. Kaj naj jaz delam s travnikom, ki je že ob treh popoldan senca? Ko sem mu to omenila je rekel, kaj rabim sonce, saj ne bom bazena postavljala. Pa z bregom zraven? Pa še to bi si s sestro delili na pol, kar se sploh ne da, ampak njega to ne zanima. Da ne omenjam, da tega niti ni desetino tistega, kar mi pripada. Da ne omenjam, kako skušajo pridobiti ljudi okoli sebe proti meni. Da ne omenjam na kakšen način.
Pred kratkim sem rodila. Še 14 dni pred porodom me je mami klicala in se drla v telefon, kakšna srrrramota sem za njihovo družino, da sem bratu pol življenja požrla, da bo kmetija zaradi mene propadla (čeprav se jo je itak že pol zaraslo, odkar sem šla od doma), da so bili vseskozi samo problemi z mano, da bomo mogli vkup priti in bit prijatli, ampak jaz bom mogla biti čisto tiho, ker sem tamala in tudi pri dediščini moram biti čisto tiho, ker je brat gospodar in bo on določil, kako in kaj...Na koncu sem se zjokala in jo prosila, naj mi da vsaj pred porodom mir. Ko sem rodila, so preko drugih zvedeli za rojstvo mojega otroka (bratova žena, ki je resnično pravi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image], je vsak dan klicarila okoli). Ne čestitke, niti tel. klica. Sicer pa, če se v desetih letih niti eden od njih ni nikoli spomnil na moj rojstni dan kljub temu, da sem jim jaz celo darila nosila za njihove RD.
Vem, da bom morala vse to prebroditi sama, ampak ne imeti doma, kamor se vračaš ali z veseljem pokličeš in voščiš praznike, imeti mater, ki ti od rojstva naprej prerokuje, kako bom še nesrečna v življenju, da ne bom nič vredna, da itak nisem sposobna it sama živet, pa kako bom še jokala za njo in bla, bla... kadar sem se kaj skujala in ni bilo po njenem. Kljub družinici, ki sem si jo ustvarila, je žal to zame ena temna senca, zaradi katere sem včasih zelo žalostna.
Dediščini se ne mislim odpovedati ampak še več, zahtevala bom tudi materin nujni delež, pa če se brat na trepalnice meče.
Ja, to je moja mama. Tako uboga, zgarana ženska, ampak za brata in njegovo "levo" ženo je pripravljena iti preko vsega.
Tako, pa sem se malo izkašljala.
Lp
|
|
|
|