Rubin.
|
Predvsem pa bi se nehala sekirat, mislila bi samo še nase in na svoje otroke in postala popoln egoist in se odslej vedno pokončno in naglas postavila zase. Pa omejila bi stike na minimum, saj so ti tako vse povedali. Lahko je to rečt in tudi izvest, če si takšen človek. Ampak, tudi težko je dojet, da je lahko lastna mama takšna. Za tiste, ki imamo/imate vredu mame, je težko razumljivo, da te mama zavrača, te ne ceni, ti nič ne privošči, saj je to ženska, ki te je rodila, ne pa neka tuja oseba, ki pride in gre. Mislim, da zgornji nasvet, ne reši problema, ampak ga mogoče malce potisne nazaj. Kaj se tiče dediščine, ki se ji noče odpovedat, pa mislim da je bistvo drugje. Razlog tiči v tem, da v kolikor se bi anonimna odpovedala dediščini, bi pretrgala še zadnjo vez, ki jo veže z družino. Tako pa še vedno ostaja povezana, pa čeprav nam na nerazumljiv način. Verjetno ni poroblem v dediščini, ampak v slabih odnosih v družini. Tebi anonimna pa svetujem to: drugih ne boš spremenila, se ne da. Začni delati na sebi. Kako, ne vem, mogoče poišči pomoč v kakšni skupini, preberi kakšno knjigo, delaj na tem da boš srečnejša, v prvi vrsti za sebe, za moža in za otroka, drugi niso tako pomembni. Ko se boš začela ti spreminjat, pa je majhna možnosti, da se bodo tudi sorodniki, če pa ne, pa nič hudega, važno je da bo tebi bolje. Je pa tudi varianata, da jim poveš, kaj ti leži na duši in jim s tem daš možnost, da se sami spremenijo, če jim bo pa vseeno, pa bo to samo potrdilo tvoje prepričanje kakšni so. Sicer pa so to samo razmišljanja, ki pa ti mogoče niso pisana na kožo. Raziskuj dalje, tako daleč da prideš do cilja.
|