mbd0411
|
Pozdravljene moje punce! Končno doma.Nik je ob rojstvu tehtal 3420g dolžina 51 cm,obseg glave 36 cm.Malo sem narobe sporočila grame. Kot že veste sem v noči iz 19.10. na 20.10. začela krvaveti.Seveda sem vedela,da se je začelo in da se lahko pripravim na odhod..Ker nisem človek panike,pač pa vsako potezo če je le mogoče trikrat premislim,sem se pripravila na čakanje…
Nekje ob 01:50 sem začutila popadke,te sem seveda že kake 2 dni prej v zelo mili obliki na nekaj ur.Ker nisem čutila zaspanosti,sem bila na računalniku,gledala tv…. Seveda sem šla tudi spat,vendar so bili popadki že močnejši in pogostejši,zato sem vse skupaj lažje prenašala stoje in hodila po hiši.Med tem se je opralo še perilo,ga obesila in še neke malenkosti postorila.Ob nekje 6 uri zjutraj so bili popadki že na 10 minut med tem sem morda spala vsega skupaj 1 uro.Zdaj sem že res komaj čakala,da bo ura toliko,da se Benjamin zbudi in ga spravim v šolo,potem pa proti Celju..
In sem prišla v porodnišnico Celje,povedala,da sem pač prišla dan prej na ctg,ker krvavim in sem ponoči imela popadke.Seveda jih tam v bolnici nisem imela več. Sestra,ki je sprejemala na ctg mi je dala spalno srajco in jaz sem jo vsa šokirana vprašala,ja zakaj pa to? Pa je rekla,ja saj se je verjetno začelo dogajati ne?Ha,ha,ha to sem pač jaz.
Oblekla sem se in čakala na dr Korena.Malo mi je bilo mučno,ker na ginekologa nisem ravno navajena,saj imam zdravnico.Seveda prijetno presenečena nad pregledom,malo odprta za en prst sem odšla na oddelek-čakanje na popadke… Nekje okrog 12 ure sem šla na ctg,kjer je po določ.času pokazalo,da sem imela popadek in takrat je srčni utrip otročka močno padel.Po ponovnem pregledu so se odločili,da grem v porodno.
Ob 14 uri sem prišla v porodno,kjer me je babca Branka priklopila na ctg in čakanje na moje popadke se je začelo.Ker so se začeli na 5 minut,a so bili zelo blagi,se je zdravnik odločil,da dajo umetne popadke in vse skupaj malo pospešijo. Nekje ob 16 uri se je vse skupaj začelo bolj intenzivno,čeprav sem se še sprehajala po porodni.Odpirala sem se počasi zdaj samo 3 cm.Ob okr.17 uri so bili popadki že zelo močni in je bilo že kar pestro.Babca mi je bila v veliko pomoč.Z dihanjem so bile bolečine manj strašne.Zdravnica,ki je prišla pogledat je rekla o bomo rodili.Dobila sem močan popadek,ki me je silil na pritiskanje.Babca mi da zeleno luč za pritiskanje in jo seveda ubogam.Preplavila me je grozna bolečina,saj sem se v dveh popadkih odprla iz 3 cm na 10 cm.Čutila sem,da mi spodaj vse trga in hkrati sem vedela,da me čaka nekaj lepega. Bolečina,ki me je obšla in pritisk na moj spodnji del je bil grozen in moje telo ni imelo več nobene kontrole nad vsem tem.V tistem sem čutila kako nekaj velikega gre skozi moje telo,pritisnem z zadnjim atomom moje moči in takrat iztis- olajšanje…v tistem sem pogledala in brez diha čakala-potem pa jok,sprva tih nato močnejši.Vrglo me je na posteljo in sem zajokala.Nika sem dobila takoj na prsi.Tako droben se je zdel.In potem cartanje….
Zelo sem se pretrgala,a so večina šivi notranji in me ne boli preveč. Tudi Nik je zdrav.Morali so mu spodrezati kožico pod jezičkom,ker je bil priraščen,zato ni mogel sesati.To so ugotovili drugi dan,jaz pa brez mleka…Zdaj se lepo dojiva in malo dodajava,mleko pa se počasi povečuje.Nik spi in je priden,zato sem tudi napisala hitro svojo zgodbo.
Kar solze so me zalile,ko sem brala kako ste navijale zame. Jutri pa bom dala slikce v moj album.
_____________________________
Prvi sonček se je rodil 4.novembra 2001 (4080g 51 cm)
Drugega pa smo težko dočakali 20.oktobra 2008 (3420g 51cm)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
veš, hvala ti
. Špelka, čakam, da bo tvoja pot bolj z rožicami posuta...kmalu!
. Upam, da bo tisto drugo.
