Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mič RR IZVIRNO SPOROČILO: kind lady Otroci ne pričakujejo toliko kot starši. Ja, je vnuk zato užaljen? Je zato manj ljubljen? Se strinjam in tudi z natašo77 se strinjam Nisem zihr, da je otrok resnično zato užaljen. Moj je star 3 leta in vedel je zgolj za miklavža, da ga bo šel gledat in da bo cukre in sadje dobil in vedel je za božička, da ga bo en dan obiskal doma. Ko je dobil darila pri dediju, je bil čisto presenečen. Ni vedel, da bi jih moral dobiti. In ko sta ta velika dva dobila pri mojemu bivšemu darila, je dobil še tam darilo in je bil tudi presenečen, sploh ni vedel, da je od "božička", je bil zihr, da je bivši to prinesel, kar je bilo res. Pa ko so prišli prijatelji in prinesli vrečko za nas, niso vsakemu otroku posebej nič prinesli, pa ni noben od njih pričakoval, da mora biti nekaj za njih v vrečki. Po moje so pričakovanja v tebi. Jasno je, da pričakujemo moderni starši vse zgolj za svoje otroke. Oni so na prvem mestu. Tudi če ni nič za nas, samo da je za otroke. (realno če pomislim, zgolj s pametjo brez čustev, to ni vedno najbolj modro, samo sem jaz ista) Ne glede na to,se jaz tu zanesem zgolj nase. Doma dobijo tisto, kar se meni zdi fajn. Sicer pa na nič drugega ne računam. A veš, pravzaprav naša babica tudi ni nikomur nič kupila, pa mi na kraj pameti ni prišlo zamerit. Ima jih rada, čeprav tega ne kaže zelo na široko, ker ne zna, samo vem, da jih ima rada, smisla za praznike pa nima. Kaj češ, saj jim čez leto da marsikaj. Pa jih tudi ni hotela pazit, ko sta bila majhna, samo meni se je zdelo logično, ap ne boš verjela, ta hip tudi vahta ta malega bratranca, občasno tudi sestrično od mojih otrok. Po moje ni tolk hudo, kot se sliši. Odvisno kako vzameš. Otrok ne bi pričakoval, če mu ne bi vi rekli, da je to za pričakovat. In če veš, da nanje ni za računat, mu pač ne praviš. A veš, eni ljudje ne vedo, kaj bi počeli z malimi otroki, pa tudi ne predstavljajo si, da je tebi to taka groza, če jim nič ne prineseš. Oni sami to drugače dojemajo, ne verjamem, da nalašč to počno, da bi tebe jezili. Te pa razumem, ko sem imela prvega otroka, pa je moja babica, njuna prababica pozabila najprej na novoletno darilo za malega, pa je bil prvi pravnuk, pa potem še rojstni dan njegov, pa potem spet rojstni dan od micene, sem ji tolk zamerila, da nisem z njo govorila do njene smrti naslenje leto. Matr sem bila trapasta, saj ni vedela, kaj počne. Samo takrat jaz tega nisem dojela. A veš, življenje je tolk kratko, brez veze je oteževat si ga. Kaj pa vem.
|