Felicita -> RE: Kako zaščititi otroka pred EMO stilom? (8.4.2008 17:37:01)
|
Ko sm prebrala naslov teme, sem mislila da se nekdo heca. Pa se na žalost ne. Resno, otroka zaščitit pred STILOM? Halo? A smo v srednjem veku, da bomo predpisoval obleke in glasbo? Sploh pa, če je emo najslabša reč... kaj pa pol metal, punk, rock'n'roll, čefurska subkultura (ne mislm žaljivo, sami si pravijo tako), hip hop, flasherji, etc? nič od tega ni ok? splošno družbeno sprejemljivo? Vsi našteti so verjetno đankiji, pretepači, zadetki, umazanci,... Kokr sm preletela tele vaše poste (tut slučajno nisem brala vseh, ker se mi nekateri zdijo preprosto neverjetni), ste tuki zlo... ne bom rekla nestrpne, ampak predvsem polne predsodkov. nekdo ki se oblači v črno - o ti groza in strah, satanist, emo, metalc,... Halo no! Kakšen bi pa bil svet, če bi bli vsi vklopljeni v en in isti model? Tak, ki je 'družbeno sprejemljiv'? Vsak otrok, še tok popoln bo šel čez fazo uporništva in iskanja samega sebe. Sama sem se iskala celo puberteto, še najdalj sem vztrajala pri metalu (šla sem pa tudi čez emo fazo, takrat je bil stil in vse bolj ko ne še v povojih) in me še vedno včasih čist potegne. In ne boste verjeli, nisem zafiksana, moji starši niso nikakršne pošasti, šolo delam, delam ob študiju, u glavnem sem čist običajna mlada ženska, ki hoče dobit službo, met otroke in ji na pamet ne pade, da bi te bodoče otroke kakorkoli omejevala (sploh pa jim ne bom prepovedovala z lastnim denarjem si kupovat oblek, pa če majo mrtvaško glavo al pa truplo gor...). Pa še glede rezanja in drogiranja... če je otrok dobro vzgojen in prilagojen tega ne bo počel. Če v to zapade zaradi družbe... potem NI dobro vzgojen in prilagojen. In če starši še tega po možnosti ne opazijo (ja, da nekdo kr naenkrat nosi 36 zapestnic je res najbolj neočiten znak da se reže)... Well, potem je nekaj narobe tudi z njimi, ne?! Kot rečeno, sama sem mela precej viharno puberteto, pa sem izdelala OŠ in gimnazijo z odličnim, nikoli kadila se drogirala... pa čeprav je to počelo veliko ljudi okrog mene. Ker so mi starši privzgojili dovolj integritete, da nisem hotela na vsak način pripadat. Pripadat neki skupini ja, pripadat za vsako ceno ne. Predvsem sem se pa naučila ljudi ne presojat po zunanjosti in predvsem jih ne obsojat na podlagi njihovega stila. Za konc pa še to - vsak čas je imel in bo imel neko 'popularno' subkulturo, ki se počasi rine v mainstream. Spomnite se beatnikov in hipijev, kakšno prekletstvo je to bilo... moški z dolgimi lasmi, satanovo delo! pa disco v 70ih... in še kej bi lahko naštevali...
|
|
|
|