tintara
|
OOO, severnica pozdravljena! Se pa že dolgo nismo brali, vsaj ne da bi se jaz spomnila. Lepo te je slišati. Mi je žal, da si tudi ti mogla skozi hude čase SS . Tudi pri meni je bila takrat podobna zgodba, Gasper v bolnici, jaz pa potem takoj zatem splav. No, ni kaj, zdaj nam Nadja veselo skače naokoli in točno vem, da pač obeh ne morem imeti. Meni je takrat odgovrajalo čim prej spet zanosit in nama je tudi k sreči takoj uspelo. Vsak odreagira po svoje, ampak sem skoraj prepričana, da bo želja po otroku poremagala strah pred ponovnim SS in prav je tako. Shorty, glede kakanja. Tudi Nadja je imela en čas, ko ni hotela kakat. Kar po kakšne 4 dni ne, se mi zdi. Pa spet čist mal, pa spet ne, pol ji je že kar mal uhajal ven, ona pa ni hotela. Ker sva imeli ravno takrat cepljenje sem vprašala kaj naj in mi je vrla dohtarca odgovorila, da naj ji dam nazaj plenico, da je še premela, da bi imela gatke. No, sem ji kar hitro nazaj odbila, da smo že poskusili, pa da doživi živčni zlom na plenico, če jo pa slučajno sprejme jo da pred kakanjem (ki ga potem ni bilo) obvezno dol. No in sem vprašala prijateljico - zdravnico. In mi je prinesla eno stvar (zdravilo?), ki mehča blato oz. mu poveča volumen. Baje da se otrok ne more na to navaditi in da potem ne bi hodil brez (kot je pri svečkah, če se ne motim). No pri nas je potem pomagalo še preden smo ji ga dali (smo bili na igrišču s še zaprto plastenko in je mogla it kakat). Od takart je bilo v redu, sem ga pa zdaj ene parkrat dala Gasperju ki je obcasno zaprt, pa je tudi kakal v roku 15 minut (sam čist možno, da ne od tega, ker je bilo kar mal hitro). V glavnem, dobi se v lekarni, nimam pa pojma kako se reče, zaradi mene je to tista laktoza, ki si jo omenjala. Gre za belo pollitrsko plastenko, ki ima okoli navita navodila. Bom doma pogledala in ti sporočim, prav. Čeprav najbrz se res začne na lakto, tako da je najbrž isto. Škoda. Pa tak roman sem napisala. Aja no, vmes ko ni šlo kakanje, pa vem da sem sedela zraven nje (v Čateških na stranišču) in jo bodrila, navijala, mirila, jokala z njo... In jo na koncu hvalila ko nora, čeprav mi je potem tista zdrvanica na cepljenju rekla, naj je ne hvalimo, da samo rečeš, no vidiš, pa je šlo in basta. Da sicer vzamejo kakanje kot nekaj nenavadnega, kar se je treba ful potrudit, da pa je to pač čisto običjna stvar, kar vsi vemo. Sam ne vem, naša je bila takrat skoraj eno leto mlajša. No, en kup pisanja, pa bolj malo haska, kajne? Če se spomnim še kaj uporabnega, ti pa tudi napišem. Nič, bejbe, deloooooo me kliče. T
|