SuzanaKK
|
Dobro jutro nosečke in mamice!
Upam, da se me še spomnite, jaz se vas še zelo dobro, ko le pridem do prostega računalnika, pridem hitro na rr vsaj to pogledati, koliko novih mamic že imamo. Vsem novim mamicam iskrene čestitke , srečkam nosečkam pa, da bi hitro rodile. Sama vem, kako zoprno je na koncu oz. čez rok, ko ti gre že vse na živce in bi rad, da je že vse mimo.
Jaz sem v tednu dni prišla k sebi, veliko počivala in jedla, čišča še sicer traje, ampak mislim, da gre proti koncu. Keglove vaje konstantno pozabljam delati, če naredim niz 10-ih ponovitev 1 x na dan je že veliko . Pa saj bo. Jaz sem imela največ težav oz. bolečin, ko so se mi organi postavljali na staro mesto, pa krčenje maternice tudi ni najbolj prijetno. Zato drage nosečke vzemite resno, da je treba potem, ko pridete domov počivati!!!!!!!!!!!!! Jaz sem prve dni pretiravala in me je položilo v posteljo za 3 dni. Na srečo je Grega vzel strnjenih 15 dni očetovskega dopusta, da je skrbel za Aljaža, ker ga jaz nisem bila sposobna niti previti. Če vam ne bo do hrane, se silite in ne hodite veliko po stopnicah.
Sem pa obljubila, da bom tudi jaz delila svojo pordno zgodbo in tukaj je:
Mogoče se bo še katera spomnila, ko sem 4. 1. (en dan po PDP-ju) napisala, da se mi je odluščil čep in da se grem zaradi vnetja pokazati v P. Po temeljitem premisleku sem se odločila, da grem vseeno kar v celjsko P., predvsem zaradi tega, da bi bil Gregor čim bližje. Sem si rekla, da bo moglo iti tudi brez EA. Bolje to, kot pa da se dragemu zgodi kaj na cesti oz. zamudi rojstvo svojega prvorojenca. No, pridem jaz na ctg, ki je kazal kar konkretne popadke, me pregleda G. in reče, da sem že 2 cm odprta in da bom ostala kar tam, ko sem že ravno prišla. Dragi me je do takrat non stop nekaj zbadal, češ, kaj zdaj, greva rodit ali ne, potem ko me je pa zagledal v stokrat preveliki bolniški spalni srajci, ga je pa skoraj kap . Dobila sem še cimro, tako da mi ni bilo dolgčas. Zvečer in ponoči nisem niti zatisnila oči, namesto da bi se naspala, me je očitno dajala trema. Pri viziti je rekla G., da ko bodo popadki na 5 min., da naj povem, moji so bili pa čist nesimetrični: na 5, 9, 20, 3 ... min. Ampak konkretno boleči. Ko je že vse kazalo, da tudi danes še nič ne bo, so popadki postajali zvečer vedno močnejši, po obisku wc-ja sem na hlačkah zagledala še en velik kup krvave sluzi. Šla sem k nočni sestri, naredila je ctg in poklicala dežurno G., da bi me pregledala. Ta je rekla samo: "O vi ste pa že 4 cm odprti, bomo zdajle predrli mehur in boste šli v porodno, pokličite partnerja, naj se vam pridruži." Predrtje res nič ne boli, samo je čuden odčutek, ko ti kar pljuskne med nogami . Sestra me je naložila na voziček, jaz sem poklicala Grega, ki je btw mislil, da še danes itak nič ne bo in je spil od živčnosti s kolegom buteljko vina, tako da se je moral iti najprej domov stuširati, da je prišel malo k sebi. Ob 11:30 sva prišla v porodno sobo, čez eno uro sem bila že 8 cm odprta, kmalu 10 in porod se je začel. Vse pohvale babici Štefki Kvas, ki me je zelo dobro vodila skozi porod, poskrbela je tudi, da sem rodila brez enega šiva oz. raztrganine. Gregor mi je bil v veliko pomoč, mislim, da ne bi zmogla brez njegove moralne podpore. Ker sem zelo ubogala babico, poslušala in naredila vse, kar mi je rekla, je sam porod trajal dobrih 15 min. Da bi bil otrok čim hitreje zunaj, je prišla še ena babica in se mi konkretno počila na trebuh. Še zadnji potisk ("gremo mami, lulat, kakat, lulat, kakat", to ti govori babica) in Aljažek je bil rojen. Takoj so mi ga dali na prsi, takoj je zajokal, ker se je Grega ustrašil prerezanja popkovine, sem to storila kar sama in na to sem prekleto ponosna . 9 mesecev sem se spraševala, kakšen bo, ali bo lep ali bo imel kaj laskov itd. V trenutku, ko se je rodil je bil zame/za naju to najlepši otrok pod soncem. Težek 2950 gramov in velik 51 cm. Takoj se je pokakal in babico polulal po roki . Potem so ga umile, zavile v pleničko in mi ga dale v naročje. O izkušnji z dojenjem ne bi govorila, ker je to edino negativno, kar mi bo ostalo v spominu. V porodni sobi smo morali ostati še 2 uri, potem je novopečeni ati odšel domov in zbudil celo familijo, midva pa v sobo.
Od takrat sta minila 2 tedna, imamo se lepo, Aljaž je zelo priden dojenček, edino kar mi povzroča sive lase je konstantno zamašen nosek. Čistim ga s fiziološko, ampak pomaga le za kratek čas. Pumpice in respiratorji bi naj bili preveč agresivni za tako nežno sluznico. Mamice na pomoč, kaj naj storim. Naj vseeno poskusim še s tem? Kaj mi priporočate, saj še tega nisem šla kupiti.
No, in sem spet napisala kratek roman.
Samo še tole, puri, ko sem prebrala tvojo zgodbo, sem se zjokala. Ne morem verjeti, kako si nekateri t. i. strokovnjaki drznejo kokodakati take neumnosti, in to pred porodom. Glede tega bi bilo potrebno nekaj storiti. Bolj kot gremo naprej, bolj kot imajo na razpolago razne UZ in druge metode ter aparate, večje bedarije govorijo ti zdravniki. Pa kaj, faks preplonkajo ali kaj???? Punca, drži se, samo da se je vse dobro končalo. En velik  zate.
Lp zaenkrat in upam, da se hitro vidimo na forumu dojenček.
< Sporočilo je popravil SuzanaKK -- 21.1.2008 9:30:11 >
_____________________________
Smo že trije, januarja bomo pa štirje :)!
|
Natisni
. Potem pa zaupaj ultrazvokom
Komaj sem čakala, da 
stisnem iz sebe. Zato za vse, ki še čakate in ste same sebi tečne 
)? mml, ali pa bi prosila tebe, če lahko, ker imaš PDP 6 dni za mano? če se ne bodo uresničili "strahovi" tvojega moža in boš rodila jutri, ko nima časa? 
je vstal sredi noči, ker je moral biti menda že ob 4. v službi...ja danes je dan, ko NE SMEM rodit 
