Jančika_ -> poroka (26.12.2004 20:44:53)
|
V "mladih" letih sem si sebe vedno predstavljala kot poročeno, čeprav se nimam ravno za konzervativno. Preden sem spoznala Joeja, sem sedem let hodila z enim drugim, tudi živela sva skupaj tri leta, bila celo zaročena, pa na koncu ni zneslo. Ko sva z Joejem hodila kake tri mesece, sva enkrat gledala en film o poroki in me je pogledal in rekel, a bi se ti poročila z mano. V tistem trenutku sem vedela, da ja, čeprav o tem prej nisem razmišljala. Skupaj sva začela živeti šele po poroki. Tako da sva se poročila, ko sva bila še čisto frišno zaljubljena:love: in tudi to je imelo svoj čar. Poročena sva civilno, med obredom sva imela oči samo en za drugega (v albumu imam slike, se kar fajn vidi, kako sva se režala;) ), jaz se nisem zavedala ničesar okoli sebe...s čustvi ob najini poroki se lahko primerjajo samo še občutki ob rojstvu Vasje. Priimek pa imamo vsi trije isti, dvojni. Moj in njegov. Naš:). Meni se zdi, da se s poroko nekako zvežeš pred celim svetom. Zame je občutek vsekakor drugačen, če si poročen (iz lastne izkušnje lahko primerjam koruzništvo in poročeni stan). Vidim tudi, da imata moj brat in v.d. svakinja, ki sta koruznika, precej drugačno skupno gospodinjstvo kot midva (recimo ločen denar). Najvažneje pa je, da si stan, v katerem sta, oba želita in da se oba dobro počutita, pa če sta poročena ali koruznika.
|
|
|
|