Magi*
|
čer punce! mi smo doma. končno!!! najprej čestitke novopečenim mamicam pa držim pesti za pikico*, ki bo jutri zavzela mojo psoteljo na oddelku B. so me hoteli danes še notri zadržat, ker mam tok mleka, da mi bodo joški počli, pa sem rekla, da ga ni dnarja, da bi not ostala še en dan. mimogrede, joški so že bolje. drugače se pa danes počutim precej razmontirano. aja, trebuha se pa nisem rešila. mišice imam 7 cm narazen in je vse skup ven padlo. sem dobila trebušni pas, pa medenični pas za razpadle kosti in vaje. no, saj ni čudno, da me je skoraj narazen vtrgalo, a ne? na kratko moje porodna zgodbica: kot veste sem 17.12. bila na pregledu pri G, ta me je napotil v P, ker sem pripravljena za rodit: vse zmehčano, glavica zasidrana v porodni kanal, 3 cm odprta. no, tisti dan me je malo špikalo, pa trebuh otrdeval, dol tiščalo - skoraj kot ponavadi in šli smo spat. zjutraj sva se z možem odpravila v P, parkirala, se sprehodila še dobrih 500m in prišla kot pušelc rodit. sestra v sprejemni se mi je skoraj smejala, češ takele že ne pridejo rodit. no, po pregledu so ugotovili, da sem že 6 cm odprta. takoj so me pošibali rodit. najprej mi niso hoteli dat klistirja, da jim ne bi že tam rodila, pa smo se vseeno sporazumeli, da je bolje dobit klistir. ko sem se spucala, so se počasi začeli kao popadki. še vedno nič drastičnega. tisti dan sicer v P ni bilo gužve, pa vseeno sem 1 uro čakala na prosto porodno sobo in se lepo sprehajala z možeom gor in dol. v porodno sem prišla praktično brez bolečin 7 cm odprta. potem so mi predrli mehur in čez slabo uro so se pričeli tazaresni popadki. ja, to pa je bolelo. na 10cm sem bila v roku slabe ure. potem pa je prišel grand finale - iztis ne tako malega bejbija. ker me moje mišice niso ubogale, babica pa mi je privoščila nekaj droge, je prišla na pomoč še ena prijazna babica in mi pomagala iztisnit našega mladeniča. sam iztis je bil kar naporen, ampak je trejal le 8 min. presredek se mi je malenkost natrgal in pokasirala sem 2 šiva. če bi se zgodba tu končala, bi bilo super. ampak seveda se mi je ponovila zgodba od prvega poroda in posteljica ni hotela ven, pa krvavitev... so pa bili vsi pripravljeni na to, tako sem tokrat izgubila samo 7dcl krvi... ko sem se zbudila iz narkoze, sem pa bila prvič v žviljenju tazaresno zadeta. menda sem vprašala, če sem živa. ekola, na kratko je zgledalo takole. bom pa rabila kar nekaj časa, da pridem k sebi, ker imam kri spet katastrofalno in te moje mišice in kosti tudi rabijo čas in vadbo, da bom vsaj približno normalno funkcionirala. sicer je pa Taras zlat dečko, najbrž se bo vsega hudega navadil, ker ga Zarja prav nič ne špara.se dere zraven, skače... ga ima sicer zelo rada, samo še ni čisto dojela kako micen in krhek je. punce, ki ste še med nosečkami: naj vam ti zadnji dnevi minejo čim lepše, kmalu boste cartale svoje male štručke. aja, slike pripopam jutri.
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
|