|
Gina -> RE: Posmrtno življenje oz.kam izgine naša energija (19.11.2007 22:07:18)
|
Ma ne vem, ni ti treba čutit, da veš, da je energija, lahko ti čist po domače razložim. Pa ob take teme se spotikajo predvsem tisti, ki jim je najbolj izi biti tukaj, zdaj in konec. Težko je prevzeti odgovornost za kaj več. Najbolj izi je umret. o, kako bi blo fajn, pa ni.
Mi smo iz celic, celice iz molekul, molekule iz atomov. Je res? V glavnem smo iz vodika, kisika in ogljika. Skoraj celi. pa niti ni važna snov kot taka. To so vse atomi, kakor so tudi atomi vse ostalo, do kamor nam seže pogled. Atomi so iz elektronov in protonov (ki se izmenjujejo z nevtroni). Atom nima nobene ovojnice, niti jedro nima neke trdne ovojnice. Zgolj in samo elektrončki (protončki) tako hitro šibajo v krogu, da ustvarjajo iluzijo trdnega. To bi vam vsak kemik razložil, če ste pozabili. In kaj sploh so elektroni, protoni? Energija, nič drugega. le da jo je tooooooliko na kupu, na zelooooomajhnem mestu, da ustvarja iluzijo trdnega. Kako bi potem lahko podvomili, da smo mi ena sama samcata energija?! Seveda se na te reči ne daje toliko poudarkov, ampak tudi energija ima lahko različna stanja. Voda je npr. lahko led, para, voda, odvisno samo od tega, kako zelo skupaj ali narazen so posamezni atomi. Bolj narazen, para - ali mogoče verjamete, da se sonce dotakne vode in voda nevtralizira sončno energijo? Jasno da verjamete raje v to, da voda izhlapeva, znate to fizikalno dokazat, čeprav ne vidite nad oceanom pare.... Tudi pri človeku je podobno, ko umreš, nisi več gost. Energija ni več gosta. Prehaja v obliko, ki je ne vidimo več s prostim očesom, vsaj večina ljudi ne. Problem postane, ker mi mislimo na našo dušo, ne le na telo, pa to dvoje tudi fejst ločimo. Kaj je po smrti z našo dušo? Sama sem prepričana, da je vsak atom našega telesa nosilec vsake informacije našega telesa, kot je npr. vsak atom našega telesa zaveden tega, kaj dela vsak drug atom našega telesa (slednje je dokazano, saj telo tako funkcionira, da brez teh info ne more delovat). Dokazano je tudi, da je voda tak univerzalen neverjetno podroben prenašalec informacij, verjamem pa, da ni edina molekula, ki to zmore, verjamem, da gre za čisto osnovne reči, atome. Se pravi duša, tisto, kar jaz mislim, ni omejeno na možgane (vem, bogokletna misel), ampak je del moje celotne materije, mene (beri zgoščeno zgoščene energije, ki sem jaz). Še vedno menim, da jo ta hip upravljajo možgani tukaj na zemlji, ker je preveč gosta, ali pa tudi ne, vendar sem zihr, da lahko energijo svobodno prestavljamo kamor hočemo, npr. po časih gor, dol, levo, desno, samo da vsi tega še ne znamo.
Kaj je po smrti? Energija ostaja, z vsako informacijo vred. Samo da ni v tako zgoščeni obliki, kar je nepomembna malenkost, informacija ostaja, ker ni odvisna od "agregatnega energetskega" stanja. Pa četudi bi se zgodilo, da se energija razprši, je itak vsak moj atom kompleksna informacija o vsem, kar sem, torej ni bistvene razlike. In če temu dodam, da je informacija duša, potem je brez dvoma jasno, v kaj verjamem. In zato pravim, blagor tistim, ki verjamejo, da je po smrti vsega konec.
|
|
|
|